Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s takimi postopki. Ministrstvo za pravosodje je predlagalo spremembo zakona (ZOPNI-B), ki znižuje prag vrednosti premoženja nezakonitega izvora za začetek finančne preiskave, pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upošteva tudi odhodke oziroma porabo premoženja in uvaja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja ter dodatne možnosti za primere, ko odvzem zaradi okoliščin, nastalih pred vložitvijo tožbe, ni mogoč.

Cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovitejše postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, okrepiti sodelovanje organov v postopkih ter odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona v praksi.

Znižanje praga za začetek postopka

S predlogom zakona se znižuje prag vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ki določa sprožilno okoliščino za začetek postopka (razlog za sum), da posamezna oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, iz dosedanjih 50.000 evrov na 10.000 evrov.

Za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora sta namreč ključna njegovo zgodnje odkritje in zavarovanje, v praksi pa se je večkrat pokazalo, da je dosedanji prag določen previsoko, saj se tako onemogoča preiskovanje premoženja pod trenutno zakonsko vrednostjo v lasti obdolženca brez vsakršnih zakonitih prihodkov.

Upoštevanje odhodkov in porabe premoženja

Predlagana je sprememba, da bi se pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upoštevali tudi odhodki oziroma poraba premoženja. Namen take spremembe je ugotoviti razkorak med dohodki in premoženjem, s katerim je oseba razpolagala v določenem obdobju.

S predlagano spremembo se torej nedvoumno določa, da se pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upoštevajo tudi odhodki, ki jih je imela oseba v relevantnem obdobju od pridobivanja, kot so na primer izdatki za najem vozila, plačilo zavarovalnih premij, gradnja stanovanjske hiše itd. oziroma poraba premoženja, saj je šele na podlagi upoštevanih odhodkov mogoče sklepati, s kakšnim premoženjem je oseba v tem obdobju sploh razpolagala.

Novi rok za vložitev tožbe in uvajanje dodatnih možnosti, ko odvzem premoženja ni mogoč

Predlog zakona namesto dosedanjega splošnega petletnega roka, prevzetega iz določb civilnega prava, uvaja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe, ki je vezan na končanje finančne preiskave. S tem se sledi načelu hitrosti postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora, z namenom učinkovite izvedbe postopka in poudarjene pravne varnosti posameznika.

Z namenom zaviranja ponavljanja in razraščanja kaznivih dejanj predlog omogoča še vtoževanje odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora oziroma plačila denarnega zneska, ki ustreza tej vrednosti, tudi v primerih, ko odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč, zaradi okoliščin, ki so nastale pred vložitvijo tožbe.

Na splošno sodišče, če ugodi tožbenemu zahtevku in ugotovi, da je premoženje nezakonitega izvora, to premoženje lastniku odvzame in odloči, da postane last države. Če pa je zaradi okoliščin, kot so poraba, skrivanje ali prenos premoženja v tujino, odvzem nezakonitega premoženja nemogoč, lahko država spremeni tožbo in zahteva odvzem tako imenovanega nadomestnega premoženja ali plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nezakonitega premoženja. Tudi v tem izjemnem primeru pa mora v času vložitve tožbe obstajati premoženje nezakonitega izvora, ki je lahko le tisto iz obdobja pet let ali manj pred storitvijo očitanega kaznivega dejanja.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.