V eni izmed prejšnjih številk e-biltena smo za vas pripravili povzetek sprememb predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (»Novela KZ-1«), v katerem smo se osredotočili predvsem na uskladitve z akti mednarodnega prava in prava Evropske unije. Tokrat pa lahko preberete več o spremembah in dopolnitvah, ki jih je predlagatelj dodal na podlagi predlogov državnih organov, ki so nastali predvsem na podlagi uporabe relevantnih določb trenutno veljavnega Kazenskega zakonika (»KZ-1«) v praksi.

Pogojna obsodba in njen preklic zaradi neizpolnjevanja obveznosti

Novela KZ-1 predvideva nov drugi odstavek 61. člena KZ-1. V konkretnem primeru gre za vprašanje preklica pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti. Predlog spremembe je nastal na podlagi izkušenj državno-tožilske in sodne prakse, iz katere izhaja, da postopki osebnega stečaja pogosto trajajo večji del ali pa celotno preizkusno dobo, zaradi česar naj bi v več primerih prišlo do situacije, ko preizkusna doba iz pogojne obsodbe in enoletni rok po njenem preteku potečeta, postopek osebnega stečaja nad obsojencem pa se ne zaključi oz. se zaključi tik pred iztekom roka. V takšnih primerih je tako učinek pogojne obsodbe manj učinkovit, saj obsojencu ob neizpolnitvi posebnega pogoja ne grozi več preklic pogojne obsodbe.

Predlog Novele KZ-1 tako predvideva, da se v primeru, ko je nad obsojencem v času teka roka za izpolnitev obveznosti začet postopek osebnega stečaja, tek roka za izpolnitev obveznosti prekine. Rok, v katerem lahko sodišče zaradi neizpolnitve določene obveznosti podaljša rok za izpolnitev obveznosti ali pa prekliče pogojno obsodbo in izreče kazen, pa se za čas takšne prekinitve podaljša, lahko tudi preko meja preizkusne dobe. Hkrati je predlagana tudi dopolnitev tretjega odstavka 65. člena KZ-1, v skladu s katero bi sodišče lahko v zvezi z navodili pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom odredilo tudi drugo ustrezno nalogo, ki bi bila v določenih primerih glede na storjeno kaznivo dejanje in lastnostni storilca bolj ustrezna kot pa v zakonu naštete naloge.

Spremembe v zvezi s pridobivanjem podatkov iz kazenskih evidenc

Novela KZ-1 tudi določa spremembo 84. člena KZ-1, ki ureja dostop do izbrisanih sodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost za potrebe zaposlitve ali drugih oblik dela z otroki in mladostniki. Pridobitev podatkov iz navedene evidence bo omogočena (bodočim) delodajalcem s področja učenja, vzgoje, varstva ali oskrbe mladoletnih oseb z namenom preverjanja izpolnjevanja pogojev za zaposlitev že na podlagi samega KZ-1, s čimer pa bo področna zakonodaja (predvsem določbe ZIKS) v tem delu postala manj pomembna. Hkrati se bodo na podlagi te spremembe v relevantno evidenco vpisovale tudi izbrisane sodbe za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih izrečejo tuja sodišča (predvsem sodelovanje med članicami EU).

Rok za novo sojenje po razveljavitvi sodbe

Predlagane spremembe obsegajo tudi novosti v zvezi z dolžino roka za novo sojenje po razveljavitvi sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom oz. s sodbo v postopku ustavne pritožbe. 5-letni rok Novela K-1 poimenuje kot rok za novo sojenje in ne več zastaralni rok.

Osumljenci kaznivih dejanj grožnje zoper najvišje predstavnike države

Predlagatelj želi z določbami Novele KZ-1 poseči tudi v tretji odstavek 135. člena KZ-1, in sicer tako, da se bodo osumljenci kaznivih dejanj grožnje zoper najvišje predstavnike države in njihove bližnje preganjali po uradni dolžnosti. Hkrati pa predlagatelj želi natančneje urediti pojem »bližnje osebe«, saj meni, da ima tudi grožnja zoper »bližnjega« lahko vpliv na določenega predstavnika države. Hkrati meni, da je domet bližnje osebe lahko širši ali ožji od formalno bližnjih sorodnikov.

Kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem

Poleg navedenega je z Novelo KZ-1 predlagana tudi sprememba 226. člena KZ-1, in sicer tako, da bo kaznivo dejanje določeno z opredelitvijo prepovedane posledice v prikrajšanju upnikov in ne v sami povzročitvi stečaja. To je razvidno tudi iz predlagane spremembe naslova člena v »oškodovanje upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem«. Tako želi predlagatelj predvsem poudariti, da je smisel kaznivega dejanja iz 226. člena KZ-1 v kaznovanju goljufivega ravnanja ali nevestnega poslovanja, ki zmanjšuje možnosti za poplačilo upnikov in ne v kaznovanju povzročitve stečaja. Pri tem pa bi ta sprememba pomenila tudi pojmovno uskladitev z določbami slovenskega insolvenčnega prava.

Vir: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, URL: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/dace703252176d1f5674d9c1f6aa2fd075d76e0053612eb2c97fd606fa2c9604.