Stanovanjski zakon (SZ-1) ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v večstanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih stanovanj in pomoč pri pridobitvi ter pri uporabi stanovanja. Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno razpravo dalo predlog novele SZ-1F, ki uvaja nekatere spremembe, da se zagotovi skladnost z ustavnimi dolžnostmi in da se obravnavajo dolgotrajne težave v stanovanjskem sektorju.

Poglavitne rešitve

Novela uvaja desetletno prehodno obdobje, med katerim lahko lastniki denacionaliziranih stanovanj prejmejo doplačilo najemnine, ki zapolni vrzel med nadzorovanimi, neprofitnimi najemninami in tržnimi cenami. Ta ukrep cilja na postopno uskladitev zaračunanih najemnin s tržnimi pogoji, ne da bi pri tem nenadoma obremenil najemnike. Upravljanje doplačila najemnine bo administrativno upravljal Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kar odraža strukturiran pristop k postopni odpravi dolgotrajnih nadzorov najemnin.

Nadalje novela pooblašča lastnike, da prekinejo najemna razmerja, če lahko preverijo lastništvo primernega nadomestnega bivališča s strani najemnika. Ta sprememba cilja na preprečevanje zlorab subvencioniranega stanovanja in zagotavlja, da socialne stanovanjske ugodnosti prejmejo tisti, ki jih resnično potrebujejo. Stanovanjski sklad bo imel ključno vlogo pri preverjanju zahtevkov lastništva, s čimer bo zagotovljeno varovanje pravic lastnikov, hkrati pa se bo preprečilo morebitno izkoriščanje sistema.

Z večjim zbiranjem podatkov prihaja potreba po strogi zaščiti podatkov. Novela nalaga skrbno ravnanje z osebnimi podatki najemnikov, zagotavljajoč, da se zbrane informacije varno upravljajo in uporabljajo izključno za predvidene namene. To je bistveno za ohranjanje zasebnosti najemnikov in zaupanja v stanovanjski sistem.

Za podporo najemnikom, ki jih prizadene prehod, novela daje prednost pri dodeljevanju javnih stanovanj. Ta določba je še posebej pomembna, saj zagotavlja varnostno mrežo za najemnike, ki bodo morda morali zapustiti svoje stanovanje zaradi izteka nadzorovanih najemnih pogodb. Poudarja zavezanost vlade k zagotavljanju stanovanjske stabilnosti, tudi ko se v regulacijo najemnin vnovič vpeljejo tržne dinamike.

Po desetletnem prehodnem obdobju bo treba najemne pogodbe vnovič pogajati, da odražajo proste tržne pogoje, čeprav z varovalkami proti pretiranim povišanjem najemnin. Ta ukrep cilja na vzpostavitev ravnotežja med pravičnim nadomestilom za lastnike nepremičnin in zaščito najemnikov pred morebitnimi skoki v najemninah. Ustvarja pravni okvir, ki odvrača od plenilskega cenovnega oblikovanja, hkrati pa spodbuja pravičen in konkurenčen najemni trg.

Lastniki denacionaliziranih stanovanj so upravičeni do doplačila najemnine iz državnega proračuna. Ta znesek pokriva razliko med nadzorovano najemnino in tržno vrednostjo, kar zagotavlja, da se lastniki ne znajdejo v finančni stiski zaradi zakonskih omejitev.

Končno novela določa, da Stanovanjski sklad za opravljanje svojih nalog sklene posebne pogodbe, ki urejajo medsebojne pravice in obveznosti z ustanoviteljem. Dodatno, zakon omogoča lastnikom, da preverijo lastništvo morebitnega primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe, kar dodatno preprečuje zlorabe.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona.