Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Vlada Republike Slovenije je predlagala novelo ZDZdr, ki sledi Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, besedilo zakona usklajuje z dvema odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije in z drugo veljavno zakonodajo.

Poglavitni cilj predloga zakona je zagotovitev varstva osebne svobode, človekove osebnosti in dostojanstva, svobode gibanja in drugih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v postopkih dopustnega posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo pri najbolj omejevalnih oblikah psihiatričnega zdravljenja oziroma namestitve in obravnave v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.

Predlog zakona ob tem zasleduje načelo varstva človekovih pravic, načelo zakonitosti, načelo socialne države, načelo varstva posebej ranljivih skupin prebivalstva, načelo gospodarnosti in načelo pravne varnosti in predvidljivosti.

Poglavitne rešitve predloga zakona

Uskladitev z odločbama Ustavnega sodišča

V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-294/12-20 z dne 10. junija 2015 predlog zakona dopolnjuje 74. člen ZDZdr in določa, da je oseba, ki je postavljena pod skrbništvo, in oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, lahko sprejeta v varovani oddelek le v postopku sprejema brez privolitve na podlagi sklepa sodišča iz 75. člena ZDZdr. V odločbi je Ustavno sodišče za neustavno ugotovilo ureditev, ki je zakonitemu zastopniku omogočala privolitev za sprejem osebe pod skrbništvom v varovani oddelek in odpust iz nje. Posledično je bila osebam pod skrbništvom kršena pravica do osebne svobode iz 19. člena Ustave. Hkrati je bila osebam, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, saj postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ni zagotavljal ustreznih procesnih jamstev.

V odločbi U-I-477/18-19, Up93/18-37 z dne 23. maja 2019, katere predmet so prav tako bile posamezne določbe ZDZdr, je Ustavno sodišče presodilo, da mora zakonodajalec pri odvzemu svobode osebi z duševno motnjo poleg varstvenega cilja določiti tudi terapevtski cilj. V isti odločbi je Ustavno sodišče ugotovilo tudi, da mora biti vzpostavljena stvarna povezava med razlogi za odvzem prostosti in krajem (ustanovo) ter pogoji zdravljenja. Hkrati mora imeti sodišče pred določitvijo socialno varstvenega zavoda, ki bo izvršil ukrep, možnost presoditi ustreznost zadevne ustanove z vidika zagotavljanja varnosti v okolju varovanega oddelka in z vidika izvajanja terapevtskega cilja v izvršitveni fazi. Pogoji pridržanja morajo biti opredeljeni jasno in določno na način, ki odpravi vsak dvom o ustreznosti ustanove.

Navedeno odločitev Ustavnega sodišča predlagani zakon obravnava tako, da vzpostavlja mrežo socialno varstvenih zavodov in merila za mrežo različnih vrst varovanih oddelkov po regijskem načinu, pri čemer je cilj zagotoviti varovani oddelek za 12 oseb na 30.000 prebivalcev. Če bo zasedenost zmogljivosti v posameznih vrstah varovanih oddelkov v dveh zaporednih letih v povprečju več kot 95-odstotna, bo moral minister za solidarno prihodnost pristopiti k dopolnitvi mreže izvajalcev varovanih oddelkov.

Nadalje uvaja dolžnost Ministrstva za solidarno prihodnost, da vzpostavi, vodi in upravlja evidenco različnih vrst varovanih oddelkov s posodobljenimi podatki o številu prostih in zasedenih mest v posameznem varovanem oddelku. Evidenca mora biti objavljena na spletni strani ministrstva in neposredno dostopna tudi sodišču.

Druge rešitve

Predlog zakona ureja nov postopek za zadržanje osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, kadar je oseba v zavodu že nameščena, določa dodatne predlagatelje za sprejem osebe na oddelek pod posebnim nadzorom in vsebino predloga, ki ga predlagatelj vloži pri sodišču, ter opredeljuje nov postopek sprejema v varovani oddelek pred sklepom sodišča v nujnih primerih.

Namesto rednega postopka za zadržanje osebe v varovanem oddelku se določa postopek pred sodiščem kot nujni postopek, saj je zaradi varstva svobode gibanja pomembno zagotoviti, da so postopki pred sodiščem čim krajši.

Nazadnje predlog zakona z namenom uskladitve z Družinskim zakonikom, ki ne ureja več instituta odvzema poslovne sposobnosti, ureja pravila za primer, ko se otroka, ki še ni dopolnil 15 let, sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju.