Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) je temeljni predpis, ki ureja vrste pravic industrijske lastnine, postopke za podelitev in registracijo teh pravic, sodno varstvo pravic ter zastopanje strank v postopkih. Vlada Republike Slovenije predlaga novelo zakona z namenom dokončne uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo (EU) 2015/2436 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, z Uredbo (EU) 2017/1001 o blagovni znamki Evropske unije in s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov oziroma Evropske patentne konvencije.

Cilj in načela predlagane novele zakona

Cilji predlaganega zakona so ureditev upravnih postopkov razveljavitve znamke in postopkov ugotovitve ničnosti znamke, posodobitev in uskladitev pogojev za podelitev patenta, določitev prepovedi hkratnega učinka evropskega patenta kot nacionalnega patenta v Republiki Sloveniji in možnosti predložitve dodatnih vrst pisnega dokazila za izdajo ugotovitvene odločbe pri nacionalnem patentu.

Načela predlaganega zakona so hitrost in učinkovitost upravnih postopkov razveljavitve znamke in ugotovitve ničnosti znamke, enak obseg patentnega varstva ne glede na način pridobitve patenta, ohranitev pridobljenih pravic uporabe izuma za dobroverne osebe in večja pravna varnost.

Poglavitne rešitve predlagane novele zakona

Postopka razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke

Z namenom uskladitve s 45. členom Direktive 2015/2436/EU predlagana novela zakona uvaja novo osmo a) poglavje, ki določa postopka razveljavitve znamke in ugotovitve ničnosti znamke pred uradom. V njem so najprej urejene splošne določbe, ki za oba postopka urejajo zahtevo za razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti znamke in se nanašajo na obličnost zahteve, sestavine, ki jih zahteva mora vsebovati, obseg uveljavljanega zahtevka in dolžnost plačila pristojbine.

Nadalje je najprej posebej urejen postopek razveljavitve znamke. Zahtevo za razveljavitev znamke lahko vloži kdorkoli. Razlogi za njeno razveljavitev, kot je recimo odsotnost resne in dejanske uporabe znamke, so večinoma preneseni iz veljavne ureditve ZIL-1. Enako velja tudi za razloge, zaradi katerih ni mogoče zahtevati razveljavitve znamke zaradi neuporabe. Predlog novele zakona določa, da se znamka razveljavi z dnem pravnomočnosti odločbe, razveljavitev znamke pa učinkuje od datuma vložitve zahteve za razveljavitev oziroma na zahtevo stranke od zgodnejšega datuma, ko je nastopil eden od razlogov za razveljavitev znamke.

Sledijo posebne določbe za postopek ugotovitve ničnosti znamke. Ničnost se lahko ugotovi, če je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju z 42. in 43. členom ZIL-1, če je bila znamka ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju s 44. členom ZIL-1 in če prijavitelj znamke ni prijavil v dobri veri. Predlog zakona določa krog oseb, ki lahko vložijo zahtevo za ugotovitev ničnosti posebej za vsakega od treh razlogov.

Ohranja se možnost sodnega varstva v postopkih razveljavitve ali ugotovitve ničnosti znamke, zato predlagana ureditev delno ohranja pristojnost sodišča za odločanje o sporih za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke v primerih nasprotne tožbe v sporih zaradi kršitve pravic.

Novi postopki na področju patentov

Z namenom uskladitve z Evropsko patentno konvencijo predlog novele zakona uvaja nove postopke na področju patentov. Tako spreminja 11. člen veljavnega ZIL-1, ki določa izjeme od patentnega varstva, in s tem uzakonja prakso razlage tega člena. Po novem bo patent mogoče podeliti za prvo uporabo snovi ali zmesi. Dodatno predlog dopolnjuje veljavna 18. in 19. člen ZIL-1, ki določata pravice imetnika patenta do tretjih oseb, in sicer tako, da uvaja novo pravico do preprečitve posredne uporabe izuma, zavarovanega s patentom.

Predlog zakona uvaja možnost vpisa evropskega patenta v register patentov pri Uradu za intelektualno lastnino, ki bo učinkoval kot nacionalni patent, če zaradi formalnih razlogov Evropski patentni urad ne registrira enotnega učinka. Polega tega uvaja prepoved hkratnega varstva ali učinka evropskega patenta kot nacionalnega patenta v Republiki Sloveniji, če je bil za Republiko Slovenijo podeljen evropski patent z enotnim učinkom.

Druge rešitve

Predlog novele zakona uvaja še možnost zagotavljanja informacijskih storitev, ki jih opravijo mednarodne organizacije ali drugi uradi, zlasti v zvezi s patentnimi prijavami in neprijavljenimi izumi, ter možnost posredovanja neobjavljene patentne prijave drugemu uradu oziroma zunaj urada. Objektivni rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi krajša iz šestih na štiri mesece z namenom zagotavljanja večje pravne varnosti. Končno zaradi poenostavitve določanja zastopniške tarife možnost njenega določanja odvzema posameznim zastopnikom, kar pomeni, da lahko tarifo v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, določa zgolj še združenje zastopnikov.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini.