Ministrstvo za javno upravo je vložilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, s katerim med drugimi določbe zakona usklajuje z nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča. Ob spremembah zasleduje načela splošne in enake volilne pravice, enakega varstva pravic in kontradiktornosti.

Pravna sredstva odslej širše dostopna

Predlagana novela sledeč, odločbi Ustavnega sodišča št. Up-676/19-25 z dne 4. junija 2020, celovito ureja volilni spor. Občinski volilni komisiji poleg dosedanje pristojnosti reševanja ugovorov zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja dodaja pristojnost, da rešuje ugovore, ki bodo vloženi zaradi nepravilnosti pri izvajanju katerega koli opravila volilnega odbora na volitvah. 

Odločanje občinske volilne komisije bo zadevalo vse odločitve in ravnanja ne glede na to, v kateri fazi volilnega postopka so nastale, če bi bile zatrjevane nepravilnosti take, da bi lahko vplivale na razdelitev mandatov, razen za odločitve o zavrnjenih kandidaturah, saj so ali bi lahko bile te predmet preizkusa v fazi potrjevanja kandidatur.

Predlagane spremembe in dopolnitve razširjajo razloge, zaradi katerih je mogoče vložiti pravna sredstva zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov na volitvah, ki so ali bi lahko vplivale na razdelitev mandatov. Prav tako se razširi nabor upravičencev, ki se lahko pritožijo, saj se v skladu s predlogom zakona lahko pritoži vsak volivec in ne le kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. Nadalje so urejene podrobnosti ugovora in načina odločanja lokalne volilne komisije, ki bo morala končno odločitev o tovrstnih ugovorih vključiti v akt o izidu volitev.

Spremembe pri volilnem sporu

V zvezi z volilnim sporom predlagana novela določa podrobnosti postopka pred upravnim sodiščem, ki postaja volilni sodnik. Ureja različne vrst volilnega spora, kot sta tožba zoper odločitev občinske volilne komisije o razveljavitvi glasovanja in spor zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu občinske volilne komisije, v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem in zaradi drugih nepravilnosti.

Za vse vrste sporov je določeno, da je rok za vložitev tožbe petnajst dni po objavi izida volitev. Aktivna legitimacija za sprožitev volilnega spora se nekoliko razlikuje glede na vrsto volilnega spora, pri čemer je vsem skupno, da sprožitev spora ni pogojena s kvorumom volivcev, ki morajo tak predlog podpreti.

Drugačen obseg volilnih enot

Z namenom zagotoviti enakost volilne pravice pri lokalnih volitvah bo po novem volilna enota obsegala območje enega ali več naselij ali dela naselja, kar sledi odločbi Ustavnega sodišča U-I-326/02 z dne 25. septembra 2002. Trenutno veljavni zakon namreč določa, da mora volilna enota obsegati območje ene ali več krajevnih oziroma vaških oziroma četrtnih skupnosti, če je občina razdeljena na take skupnosti, kar otežuje določitve volilnih enot tako, da bodo skladne z ustavno zahtevo, da se en predstavnik občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev.

Trenutno veljavni zakon določa, se predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik imenuje izmed sodnikov ali izmed drugih oseb, ki imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje pravnih ved. Skladno s predlagano novelo ta omejitev ne bo več veljala, saj je pogosto pripeljala do situacij, ko v nekaterih manjših občinah ni bilo pravnika ali sodnika, zato so bili imenovani občani, ki v tisti občini niso imeli volilne pravice.

Informacijska podpora DVK

Predlagana novela uvaja pravno podlago za zagotavljanje informacijske podpore pri izvedbi lokalnih volitev s strani Državne volilne komisije (DVK). Ta bo skrbela za vzpostavitev aplikacije, ki bo zagotavljala podporo imenovanju volilnih organov, vzpostavitev in vzdrževanje zbirke volilnih organov in kandidatur oziroma list kandidatov ter njeno povezovanje z evidenco volilne pravice, podporo kandidacijskega postopka, določitev kandidatnih list, vnos rezultatov glasovanja, izračun rezultatov volitev ter njihovo objavo.

Nadalje predlagana novela dodaja nov člen, s katerim se ureja nova vsebina, ki bo omogočila neposredno računalniško povezavo med zbirko volilnih organov in kandidatur oziroma list kandidatov posamezne občine z evidenco volilne pravice. Poleg tega novi člen daje pravno podlago DVK, da bo z občinskimi volilnimi komisijami soupravljavka osebnih podatkov o kandidatih.

Končno predlagana novela ZLV usklajuje s spremembami Zakona o volitvah v državni zbor s tem, da določa, da osebam, ki so že dopolnile 18 let in jih bo sodišče po uveljavitvi tega zakona postavilo pod skrbništvo, s sodno odločbo ne bo več možno odvzeti volilne pravice.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah.