Osnovna šola je temeljna stopnja izobraževanja, ki ima ključno vlogo pri razvoju otrokovega znanja, veščin in osebnostne rasti. Predlagana novela L Zakona o osnovni šoli, ki celovito ureja osnovnošolsko izobraževanje, uvaja nekatere novosti, s katerimi si Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot predlagatelj zakona prizadeva za dvig ravni kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

Predlagana novela poleg dviga kakovosti cilja k zagotavljanju podpore celostnemu intelektualnemu, čustvenemu, moralnemu, socialnemu in telesnemu razvoju učencev in dijakov. Predlagatelj jih želi opolnomočiti in pripraviti za vseživljenjsko izobraževanje in učenje, za participacijo v demokratični družbi ter da bi hkrati znali poskrbeti za razvoj življenjske odpornosti in prožnosti.

Načela predlagane novele so med drugimi načelo enakih možnosti, celovitosti vzgoje in izobraževanja, ravnotežja med različnimi področji telesnega in duševnega razvoja učenca ter načelo upoštevanja potreb in interesov učencev.

Poglavitne spremembe

Nacionalno preverjanje znanja

Predlog zakona kot novost uvaja nacionalno preverjanje znanja (NPZ) že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Učenci bodo po novem NPZ prvič opravljali že v tretjem razredu, kjer se bo preverjalo njihovo znanje matematike in slovenščine oz. drugega jezika. V šestem razredu bo dodano preverjanje prvega tujega jezika, v devetem razredu pa tretji predmet določi pristojni minister.

Novost je namenjena določitvi izhodišča za nadaljnje aktivnosti učenca. Poleg tega predlog zakona uvaja možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja pri izbiri kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Vsem učencem daje možnost vpogleda v preizkuse znanja iz nacionalnega preverjanja znanj in možnost za vnovično vrednotenje posameznih nalog, o katerem bo odločal Državni izpitni center.

Opravljanje nacionalnega preverjanja znanja bo obvezno za učence šestega in devetega razreda v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom programa. Na narodno mešanem območju slovenske Istre predlog zakona uvaja slovenščino in italijanščino kot drugi jezik.

Uvedba dveh tujih jezikov

Predlog zakona uvaja začetek rednega poučevanja drugega tujega jezika v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (7. do 9. razred) in začetek poučevanja tujega jezika v 1. razredu. S tem sledi Priporočilom Sveta Evrope o celostnem pristopu k poučevanju in učenju jezikov ter skozi vzgojno-izobraževalni proces vzgaja in spodbuja večjezičnost.

Nov koncept razširjenega programa osnovne šole

Predlog sprememb zakona predvideva nov koncept razširjenega programa, v okviru katerega šola razvija spodbudno in varno učno okolje, kjer je več prostora za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci, več možnosti za udejanjanje načela enakih možnosti in upoštevanja potreb ter interesov učencev.

Nov koncept nadomešča dosedanje elemente razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni, dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter 4 neobvezni izbirni predmeti) s tremi vsebinskimi področji: 1. gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, 2. kulturna tradicija in 3. vsebine iz življenja in dela osnovne šole. Program bo lahko potekal pred začetkom ali po zaključku obveznega programa, vanj pa se bodo učenci vključevali prostovoljno. Dopolnilni pouk ne bo več namenjen le učencem z učnimi težavami in bo vključen v obvezni program osnovne šole.

Izobraževanje učencev na domu

Da bi dosegli enakovreden izobrazbeni standard, predlog zakona predvideva izenačitev učencev, ki se izobražujejo na domu, z učenci, ki se izobražujejo v šoli. Spreminja obseg predmetov, iz katerih se ocenjuje znanje učencev in uveljavlja spremembe pri uveljavljanju pravice do izobraževanja na domu. Odločitev za šolanje na domu bodo morali starši šoli sporočiti najpozneje do 16. avgusta tekočega leta. Med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu ne bo mogoče uveljavljati, bo pa izobraževanje na domu med letom mogoče prekiniti. Dodatno se uvaja omejitev pravice do izobraževanja na domu v primeru neuspešnosti.

Šola kljub šolanju učenca na domu ohranja obveznosti, da staršem in otroku predstavi cilje, standarde znanja, kriterije ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred. Šola mora starše redno obveščati o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca. Poleg tega mora šola omogočiti izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli.