Sprejeta je bila novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odpravljaja težave, zaznane pri pridobivanju podatkov za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sledi novo sprejetim predpisom. Hkrati zagotavlja učinkovitost dela izvajalca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavlja vzpostavitev pravne podlage za financiranje Inštituta za ekonomska raziskovanja in odpravlja prikrajšanost prejemnikov delnih invalidskih nadomestil po ZPIZ-2 ter delnih invalidskih pokojnin po predhodno veljavnem zakonu pri izračunu njihove pokojninske osnove ob upokojitvi.

Cilji novele so med drugimi vzpostavitev pravne podlage za zagotavljanje podatkov Zavodu za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vpeljava instituta zagotovljene vdovske pokojnine, zagotovitev pravne podlage za financiranje Inštituta za ekonomska raziskovanja, in zagotavljanje pravilnosti ter pravočasnosti obračuna prispevkov za podaljšano zavarovanje.

Ob tem sprejeta novela zakona sledi načelom medgeneracijske solidarnosti, sorazmernosti, varstva in zakonite obdelave osebnih podatkov ter zavarovalnemu načelu in načelu, da pravice izhajajo iz dela.

Spremembe pri izračunu pokojninske osnove

S sprejeto novelo zakona se spreminja način izračuna pokojninske osnove pri upokojitvi, kadar je zavarovanec prejemal delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom ali delno invalidsko pokojnino. Nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom in delna invalidska pokojnina bosta vključena v izračun pokojninske osnove za tiste zavarovance, ki so prejemali ta nadomestila oziroma delno invalidsko pokojnino. Pri tem se upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kot bi veljale za te zavarovance, če bi delali s polnim delovnim časom. Preračun se izvede na podlagi podatkov o osnovah zavarovanca, ki se nanašajo na krajši delovni čas, z upoštevanjem števila ur polnega delovnega časa za obdobja, za katera so bila navedena nadomestila izplačana iz invalidskega zavarovanja.

Zagotovljena vdovska pokojnina

Novela uvaja institut zagotovljene vdovske pokojnine kot dodaten socialni element znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zagotovljena bo vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Njena višina bo enaka znesku zagotovljene pokojnine in se bo usklajevala enako kot pokojnine.

Nadalje določa, da se zavarovalna doba všteva le, če so prispevki plačani v celoti. S to spremembo se preprečuje upoštevanje zavarovalne dobe na podlagi osnove, od katere so bili obračunani prispevki, ne glede na to, ali so bili prispevki v celoti plačani, in izračun trajanja zavarovalne dobe na podlagi celotnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejel, ne glede na to, da so bili prispevki odmerjeni od dohodka, ki je bil znižan za normirane stroške.

Osnova za plačilo prispevkov v skladu s sodno prakso

Novela zakona usklajuje plačilo prispevkov od dohodkov, doseženih na podlagi drugega pravnega razmerja, z novo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da se morajo tudi pri določitvi osnove za plačilo prispevkov od dohodkov, doseženih na podlagi drugega pogodbenega razmerja, upoštevati stroški v zvezi z doseganjem dohodka. Skladno s tem zakon določa, da se prispevki plačujejo od osnove, ki jo predstavlja vsako posamezno plačilo za opravljeno delo ali storitev, ki se prejme na podlagi drugega pravnega razmerja, kar vključuje tudi povračila normiranih stroškov v višini 10 odstotkov dohodka.

Določa se dodaten pogoj glede dovoljenega obsega rezervacij za nedoseganje zajamčenega donosa. Dodaten pogoj bo, da zajamčena vrednost sredstev ne sme presegati dejanske čiste vrednosti sredstev sklada za več kot 10 odstotkov dejanske čiste vrednosti sredstev sklada. Vplačilo denarnih sredstev v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogoja upravljavca, bo po novem potrebno, če bi vrednost rezervacij presegala 20 odstotkov kapitala upravljavca in 10 odstotkov čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada.

Končno sprejeta novela zakona vzpostavlja še pravno podlago za izmenjavo podatkov glede zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki jih zavod za izvajanje obveznega zavarovanja trenutno pridobiva od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za pridobivanje podatkov o nezgodah in poškodbah pri delu, in za podatke iz centralnega registra prebivalstva ter iz registra tujcev, ki jih zavod za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva od Ministrstva za notranje zadeve.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.