V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.

Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).

Pomembna novost je možnost pridobitve predodločbe; investitor za gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja vloži zahtevo za izdajo predodločbe.

S predodločbo pristojni upravni organ za gradbene zadeve odloči o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 43. člena GZ (zahteva se lahko nanaša na posamezna vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prejšnjega odstavka, če je o njih mogoče samostojno odločiti, ali na celovito preveritev v zvezi z izpolnjevanjem vseh pogojev). Izkazovanje pravice graditi ni pogoj za izdajo predodločbe, katere dokumente bo treba priložiti zahtevi za njeno izdajo, pa bo znano po izdaji podzakonskega predpisa. Odločitve in pogoji, o katerih je pravnomočno odločeno v predodločbi, s katero se ugodi zahtevi, so pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja zavezujoči. Če se predodločba na predlog občine ali države odpravi, ker je ta v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali predpisom, uveljavljenim po njeni izdaji, ker je s tem ogrožen javni interes ali če je to potrebno zaradi spremembe predpisov, potrebnih za uskladitev s predpisi Evropske unije, ima imetnik predodločbe pravico do povračila celotne škode.

Novi zakon kot novost pri samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja pozna tri vrste postopkov:

• rednega,
• skrajšanega in
• integralnega, v katerega je integriran postopek presoje vplivov na okolje.

Bistvena novost je, da je v sam postopek integrirano pridobivanje mnenj, ki se izdajajo za potrebe pridobivanja gradbenega dovoljenja. Dosedanja soglasja, ki so bila samostojni upravni akti, so prekvalificirana v mnenja, ki so za pristojni upravni organ za gradbene zadeve praviloma podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ima pristojni upravni organ možnost, da mnenja, izdana brez pravne podlage, neusklajena mnenja ali nasprotujoča si mnenja medsebojno uskladi, njihovo vsebino v skrajnih primerih tudi spregleda, v primeru molka mnenjedajalca ob ponovnem pozivu pristojnega upravnega organa pa manjkajočo presojo mnenjedajalca celo nadomesti s pomočjo organa, pristojnega za nadzor nad mnenjedajalcem, ali s pomočjo izvedenca, ki ga v tem primeru plača mnenjedajalec.

GZ ureja pritožbo kot redno pravno sredstvo in obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo. ZGO-1 je urejal le pritožbo, izredna pravna sredstva je urejal Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). GZ obnovo postopka ureja drugače kot ZUP.

Zakon na novo uvaja prijavo začetka gradnje in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Možnost začetka gradnje na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ni več predvidena, prav tako ni več mogoče graditi zgolj na podlagi delne projektne dokumentacije za izvedbo. Izvajanje gradnje brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja je prekršek tako investitorja kot izvajalca.

Glede gradnje v lastni režiji zakon nima posebnih določb, da je dovoljena, slednje pa izhaja iz definicije investitorja, ki je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. Potrebna sta le imenovanje nadzornika in pisna pogodba z njim.

Uporabno dovoljenje je predpisano za vse objekte, za katere je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, ni pa potrebno za nezahteven objekt. Če je pridobitev uporabnega dovoljenja predpisana, je to pogoj za določitev hišne številke. Za manj zahtevne objekte se uporabno dovoljenje lahko pridobi v skrajšanem postopku, brez posebnega ugotovitvenega postopka in brez opravljenega tehničnega pregleda. Predvideno je evidentiranje objektov v kataster po uradni dolžnosti.

Za objekte, ki so izpolnjevali pogoje za gradbeno in uporabno dovoljenje po prejšnjem zakonu (197. in 198. člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07)), se šteje, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba.

Navedeno predstavlja le nekaj od bistvenih sprememb in novosti. Več o novostih boste izvedeli na seminarju Vse kar morate vedeti o novi gradbeni zakonodaji, 22. marca 2018.

Vir: mag. Vesna Sodja, odvetnica specialistka za področje civilnega in gospodarskega prava