Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot zadnji področni zakon, ki se izvzema iz obstoječega Energetskega zakona (EZ-1), predlaga sprejem novega Zakona o energetski politiki. V slovenski pravni sistem bo predvsem prenesel nekatere Direktive Evropske unije, med njimi Direktivo 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije, Direktivo 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Vodilna načela: preglednost, konkurenčnost in trajnost

Glavni namen zakona so vzpostavitev sistema, ki ureja področje na sistematičen način, povečanje transparentnosti pravnih pravil na področju energetske oskrbe, zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, spodbujanje učinkovite konkurence na energijskem trgu, podpora prehodu k nizkoogljični družbi, vzpostavitev učinkovitega nadzora nad izvajanjem zakonskih določb in poenostavitev postopkov pridobivanja sredstev.

Temeljna načela zakona so načelo prioritete ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije, načelo stroškovne učinkovitosti pri sprejemanju politik, načelo celovitosti pri upoštevanju vplivov na cilje energetske politike, načelo spodbujanja okolju prijaznih dejavnosti in ozaveščanja, načelo pregledne in nepristranske oskrbe z energijo, načelo konkurenčnosti pri oskrbi, načelo okolijske trajnosti pri zmanjševanju okolijskih vplivov ter načelo opolnomočenja državljanov za sodelovanje pri prehodu v podnebno nevtralno družbo.

Poglavitne rešitve zakona

Zakon obsega 178 členov, ki so razdeljeni na 10 poglavij. Poleg temeljnih določa načela energetske politike, ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo, ureja pristojnost energetske inšpekcije, pooblastila in pogoje za energetskega inšpektorja, opredeljuje energetsko infrastrukturo ter ureja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike.

Prednostna raba energijskih virov in energentov

Zakon seveda uvaja predvsem pomembne novosti na področju energetske politike. Prinaša podrobnejšo ureditev prednostne rabe virov in energentov, ki jo bodo s prostorskimi načrti ali odloki določale občine. Občine bodo cilje in ukrepe določale na podlagi lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki bo določal prednostno listo energentov, s katerimi se bo občina ogrevala.

Pri sprejemanju prednostne liste energentov so določene nekatere omejitve. Zakon zahteva prednost obnovljivih virov energije tako, da določa vrstni red energentov. Na področjih, na katerih že deluje učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, bo na prvem mestu sončno obsevanje, sledi ji raba odvečne toplote, nato raba plina obnovljivega izvora in za tem raba toplote, oddane iz sistema daljinskega ogrevanja, s katerim dobavitelj izvaja gospodarsko javno službo.

Na območjih brez daljinskega ogrevanja si viri energije in energentov sledijo v nekoliko drugačnem vrstnem redu, in sicer sončno obsevanje, raba odvečne toplote, raba plina obnovljivega izvora, raba toplote iz sistema, ki izvaja tržno distribucijo toplote, nato tehnologije toplotnih črpalk, tehnologije toplote okolja s toplotnimi črpalkami, gnanimi s plinom, ter na koncu enakovredno upoštevana preostala oskrba iz distribucijskega sistema plina ali raba trdne biomase.

Prednostno rabo energijskih virov in energentov zakon nadalje ureja s prepovedjo projektiranja in vgradnje kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin pri gradnji nove stanovanjske stavbe, razen v izjemnih primerih. Izjemo je treba utemeljiti v tehničnem poročilu in prikazati v izkazu o energijskih lastnostih stavbe. Podobno zakon v strnjenih naseljih prepoveduje projektiranje in vgradnjo kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje. Določilo ne bo veljalo za vgradnjo podpornega ogrevanja.

Zahteve za prednostno rabo energije bodo veljale za vse stavbe razen za tiste z majhno porabo energije, samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino manjšo od 50 m², nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe, ki so namenjene izključno opravljanju verskih obredov.

Druge rešitve

Zakon lokalnim skupnostim prepoveduje podeljevanje novih ali podaljševanje obstoječih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Spreminja še določbe glede odklopa. Po novem bo odklop mogoč brez plačila pogodbene kazni, če bo odjemalec dokazal, da se bo ogreval z obnovljivimi viri.

Vir: Predlog Zakona o energetski politiki.