Novela ZPP-E v ureditev pravdnega postopka prinaša pomembne novosti. Večja učinkovitost in uporaba modernih komunikacijskih sredstev se zagotavljata pri vročanju in posredovanju vlog. Uvajajo se določbe o pristojnosti v korist šibkejših strank, predvsem pa je pomembno, da ne bodo veljavni dogovori o pristojnosti, pogosto vsebovani v formularnih pogodbah s potrošniki (in določajo pristojnost v kraju podjetja). Novela poudarja načelo skrbnosti strank in njihovega (so)prispevanja k učinkovitosti in pospešitvi postopka ter h kakovosti sodnega varstva.

Omejuje se možnost vlaganja pripravljalnih vlog pred narokom, po drugi strani pa je za boljšo pripravo glavne obravnave poudarjeno sodelovanje med sodiščem in odvetniki strank pri opredelitvi časovnega in vsebinskega načrta postopka. Poravnalni narok se nadomešča s pripravljalnim narokom (ki pa ohranja tudi namen, ki ga je doslej zasledoval poravnalni narok).

Pomembne so novosti glede dokaznega postopka, na primer možnost, da sodišče postavi sodnega izvedenca že pred pravdo. Varstvo poslovne skrivnosti je urejeno z zagotavljanjem načela sorazmernosti. Prvič se celovito urejata ravnanje s tajnimi podatki (vojaška, državna skrivnost) in dostop do teh podatkov v postopku, pomembne novosti pa prinaša novela v okviru pritožbe, vključno z željo povečati število meritornih odločitev višjih sodišč, možnostjo pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvijo zadeve v novo sojenje.

Ukinja se revizija po kriteriju vrednosti spornega predmeta (»dovoljena revizija«), dopustnost revizije pa bo v prihodnje odvisna izključno od dopustitve Vrhovnega sodišča po kriteriju pomembnosti pravnega vprašanja. S tem se poudarja vloga Vrhovnega sodišča pri zagotavljanju razvoja prava s sodno prakso in enotnosti sodne prakse, kar bo posledično koristilo tudi kakovosti sodnega varstva posameznika. Drugače kot doslej pa bo Vrhovno sodišče lahko dopustilo revizijo v sporih, kjer je vrednost spornega predmeta manjša od 2.000 evrov. Vrhovno sodišče bo o reviziji v prihodnje lahko odločalo tudi na javni obravnavi, vrhovni sodniki pa bodo lahko podali ločena mnenja. Uvaja se (zaradi dvomljive združljivosti s poslanstvom sodišč v sistemu delitve oblasti ustavno zelo sporna) možnost, da nižje sodišče predlaga Vrhovnemu sodišču sprejem svetovalnega mnenja.

Zahteva za varstvo zakonitosti se po eni strani oži (učinek sodbe bo praviloma le ugotovitveni), po drugi strani pa širi (po kriteriju pomembnega pravnega vprašanja bo to pravno sredstvo mogoče tudi v primerih, v katerih je sicer mogoča revizija). Tožbo za izpodbijanje sodne poravnave bo stranka ali tretja oseba lahko vložila tudi zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom in morali.

Več o spremembah in novostih si boste lahko prebrali v novi, že šesti dopolnjeni izdaji knjige Zakona o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili, avtorja  dr. Aleša Galiča, ki izide predvidoma v začetku junija 2017. Zagotovite si svoj izvod knjige že danes.

 Vir: dr. Aleš Galič