Državni zbor je 5. februarja 2016 v obravnavo sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki ga je pripravila vlada.

Nova pravila o postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so se začela uporabljati 1. oktobra 2008 z začetkom uporabe pravil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Do sedaj je bil ZFPPIPP šestkrat noveliran, nazadnje v letu 2013 z novelama ZFPPIPP-E in ZFPPIPP-F.

Novela ZFPPIPP-E je uvedla nov postopek poenostavljene prisilne poravnave za mikro družbe in samostojne podjetnike, ki je mikro poslovnim subjektom omogočil enostavnejšo izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja – sklenitev poenostavljene prisilne poravnave. 

Novela ZFPPIPP-F je bila osredotočena na zagotovitev pravnih okvirov za učinkovitejše prestrukturiranje srednjih in velikih družb. Uvedla je nov postopek preventivnega prestrukturiranja, ki se vodi z namenom, da se dolžniku – veliki ali srednji družbi – za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in s tem odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen. Novela je uzakonila tudi posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo in veliko družbo in dodatne ukrepe finančnega prestrukturiranja. Novela ZFPPIPP-G pa je osredotočena na dopolnitev ureditve prestrukturiranja majhnih družb in na ureditev postopka osebnega stečaja.

Ureditev prestrukturiranja majhnih družb

Osrednji cilj novele na področju prestrukturiranja majhnih družb je, da se majhnim družbam omogočijo dodatni postopki in ukrepi za prestrukturiranje, obenem pa se zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov omeji postopek poenostavljene prisilne poravnave samo na mikro družbe. Predlog novele tako tudi za majhne družbe predvideva vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja in uporabo posebnih pravil v postopku prisilne poravnave, ki se po veljavni ureditvi uporabljajo samo za velike in srednje družbe. Majhne družbe bodo tako imele na voljo širši nabor ukrepov za uspešno prestrukturiranje, obenem pa postopek preventivnega prestrukturiranja, skupaj s posebnimi dodatnimi pravili prisilne poravnave, sili vse udeležene subjekte v hitro ukrepanje v zgodnji fazi. Mogoče je pričakovati, da bo tako sklenjenih več zunajsodnih dogovorov o prestrukturiranju, torej, še preden se bo izvedel sodni postopek preventivnega prestrukturiranja.  

V postopku poenostavljene prisilne poravnave, uvedenem z novelo ZFPPIPP-E, zaradi poenostavitve in pocenitve postopka ne sodeluje stečajni upravitelj in ni predvidena ustanovitev upniškega odbora. Položaj upnikov in dolžnika v tem postopku je zato izrazito neuravnotežen v prid dolžnikov. Postopek poenostavljene prisilne poravnave se tako zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov omejuje samo na mikro družbe.

Ureditev postopka osebnega stečaja

Na področju ureditve osebnih stečajev je cilj novele omejiti možnosti zlorabe instituta odpusta obveznosti, za najbolj ogrožene skupine dolžnikov (upokojence, invalide, roditelje samohranilce in druge dolžnike, ki prejemajo le minimalne prejemke) pa omogočiti skrajšanje preizkusnega obdobja.

Predvidena ureditev glede odpusta obveznosti

Novela predvideva dodatne ovire za odpust obveznosti, katerih namen je omejiti možnosti zlorabe tega instituta. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom do poteka preizkusnega obdobja.

Poleg že zdaj veljavnih ovir za odpust obveznosti novela predvideva še naslednje ovire:

– zavrnitev predloga stečajnega dolžnika za odpust obveznosti v zadnjih 10 letih zaradi kršitev njegovih obveznosti,
– razveljavitev predloga stečajnega dolžnika za odpust obveznosti v zadnjih 10 letih v postopku tožbe zaradi izpodbijanja odpusta obveznosti,
– če ravnanje stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo stečajnega postopka ali njegovo premoženjsko stanje kažeta, da bi bil odpust obveznosti takemu dolžniku v nasprotju z namenom instituta in bi šlo za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

Po predlagani noveli bo moral stečajni dolžnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navesti kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv, stečajnega upravitelja pa bo moral obveščati o morebitnih spremembah. Opustitev navedbe ali obvestila o spremembi kontaktnih podatkov bo lahko pomenila oviro za odpust obveznosti.

Novela predvideva tudi nekatere izpodbojne domneve (na primer posredovanje nepravilnih ali nepopolnih podatkov davčnim organom, zloraba na račun javnih sredstev ipd.), ob obstoju katerih se bo po zakonu domnevalo, da ravnanje stečajnega dolžnika pomeni zlorabo instituta odpusta obveznosti.
Podaljšuje se tudi rok za ugovor proti odpustu obveznosti, in sicer se ugovor glede vseh ugovornih razlogov lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja. Rok za vložitev tožbe proti odpustu obveznosti se z dveh let podaljšuje na tri leta. Upniki, ki po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najdejo dolžnikovo premoženje, ki ga je ta pridobil pred odpustom obveznosti in ga prikril, bodo imeli možnost doseči razveljavitev odpusta, če predlagajo začetek stečajnega postopka nad takim premoženjem. V takem primeru uveljavljanje zahtevka za razveljavitev odpusta obveznosti ne bo vezano na triletni rok.

Skrajšanje preizkusnega obdobja za socialno ogrožene skupine dolžnikov

Sodišče bo po predlogu novele lahko na predlog upravitelja skrajšalo preizkusno obdobje za stečajnega dolžnika, ki prejema le minimalne osebne prejemke, ki ne presegajo socialnega minimuma oziroma ga presegajo za neznaten znesek. Skrajšanje preizkusnega obdobja bo možno ob predpostavki, da pri stečajnem dolžniku ni možnosti, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke. Sodišče bo lahko določilo preizkusno obdobje krajše od dveh let, a ne krajše od šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.

Predvidene spremembe glede izvzema prejemkov iz stečajne mase

Po predlogu novele se bodo tudi v postopku osebnega stečaja uporabljala pravila 102. člena ZIZ glede omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso.  

Predvideno podaljšano obdobje izpodbojnosti

Obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika se bo po predlogu novele podaljšalo s treh na pet let. Hkrati novela širi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju. Poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami bo tako mogoče izpodbijati tudi posle in dejanja s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali njegovimi ožje povezanimi fizičnimi osebami. Tako naj bi se preprečile zlorabe s strani stečajnih dolžnikov, ko v obdobju pred uvedbo stečajnega postopka svoje premoženje prenesejo na povezane osebe.

Vir: Uradni list RS