Cilj predlaganega zakona je zagotoviti učinkovito pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja. Predlog zakona predlaga informatizacijo postopka pravnega varstva z vzpostavitvijo portala eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. Prehod na elektronsko poslovanje zagotavlja ob gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročanja tudi zmanjšanje bremen gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju. Takšno poslovanje omogočata obstoječi portal javnih naročil in novi portal eRevizija, ki bo vzpostavljen na podlagi s tem zakonom noveliranega ZPVPJN.

Predlog zakona uvaja tudi jasnejšo in z instituti ZJN-3 skladno ureditev taks za predrevizijski, revizijski in pritožbeni postopek ter tudi zagotovitev enotnosti odločanja Državne revizijske komisije z zakonsko ureditvijo občne seje. Pri tem je za postopek oddaje naročila male vrednosti za vložitev zahtevka za revizijo zoper objavo oziroma razpisno dokumentacijo predlagana taksa v višini 2.000 EUR, za druge postopke, ki jih ureja tudi zakonodaja Evropske unije, pa 4.000 EUR. Za enostavnejše postopke oziroma tehnike in načine oddaje javnih naročil (na primer oddajo posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma) se ohranja določena enotna taksa v višini 1.000 EUR. Kadar se zahteva za pravno varstvo zoper kršitve v postopku javnega naročanja ne nanaša na razpisno dokumentacijo ali na portalu javnih naročil objavljeno povpraševanje za ponudbe, temveč na posamezno odločitev, ki jo naročnik sprejme po prejemu ponudb, pa taksa ostaja enaka, kakor je določena v veljavni ureditvi, in se odmeri v odstotku vrednosti najugodnejše ponudbe, in sicer v višini 2 %. Tako odmerjena taksa pa ne sme znašati manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Z zakonom se določa tudi taksa v višini 1.000 EUR za vse morebitne primere, za katere zakon izrecno ne ureja višine takse.

Primerneje in natančneje se ureja ustna obravnava, ki jo lahko skliče Državna revizijska komisija, da se pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. S tem se odločanje Državne revizijske komisije še dodatno približuje odločanju sodišč.

Uvaja se tudi nov postopek imenovanja predsednikov in članov Državne revizijske komisije, ki ima predsednika/predsednico in štiri člane/članice, katerih mandat traja osem let in so lahko ponovno imenovani ter imajo status državnega funkcionarja. Predlagani način imenovanja je pomemben, saj naj bi postopek izbire in imenovanja zbujal pozornost javnosti, s tem pa bo zagotovljena bistveno večja preglednost imenovanja.

Ne nazadnje predlog zakona zagotavlja primernejša in učinkovitejša pravna sredstva za uveljavljanje pravnega varstva po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila. Natančneje opredeljuje odškodnino in razveljavitev pogodbe. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti predlog zakona uvaja krivdno odgovornost namesto odgovornosti brez krivde pri uveljavljanju odškodnin na račun škode zaradi nepravilnosti pri oddaji javnega naročila. Predlagatelj zakona ocenjuje, da je prav tako bolj smiselno v sodnem postopku urediti uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti, saj bi lahko s širšim naborom možnih rešitev glede veljavnosti sporne pogodbe dosegli racionalnejšo razrešitev spora, naročnik pa bi imel v primeru razveljavitve z odložnim rokom dovolj časa, da izvede nov postopek javnega naročanja in hkrati zagotovi nemoteno izvajanje javnih storitev.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja