Veljavni Zakon o trgovini v 8. členu določa, da trgovec sam določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo. Pri tem mora upoštevati potrebe potrošnikov, število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Čeprav so z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij zagotovljeni minimalni tehnični standardi, pa je zaradi dela ob nedeljah in praznikih številnim zaposlenim v trgovski dejavnosti kratena pravica do kakovostnega družinskega življenja. Iz te ugotovitve izhaja tudi glavno vodilo predlagateljev zakona, saj naj bi nedeljsko delo neposredno negativno vplivalo na osnovne funkcije, ki jih otrokom zagotavlja družina.

Po predlogu zakona trgovine ne bodo smele poslovati ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi. A brez izjem ne gre. Po presoji trgovca bodo posamezne prodajalne lahko odprte do največ 6 nedelj oziroma praznikov v letu. Ta omejitev pa ne velja za prodajalne, katerih površina prodajnega prostora ne presega 200 m². Če se taka prodajalna nahaja v starem mestnem ali trškem jedru, v naravnem, kulturno-zgodovinskem ali romarskem centru, v marini, kampu ali smučarskem centru, v zdravilišču ali v turističnem središču, v bolnišnici, na pokopališču, v hotelu, na letališču, mejnem prehodu ali na železniški oziroma avtobusni postaji, zanjo omejitve ne veljajo. Brez omejitev so take prodajalne lahko odprte tudi, če trgovsko dejavnost v njih neposredno izvaja nosilec dejavnosti, torej lastnik prodajalne, ali njegovi ožji družinski člani (ti so natančneje opisani v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ZPDZC-1).

Kako pa je s prodajalnami na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah? Tudi te so lahko odprte brez omejitev. Za opredelitev, katere ceste se uvrščajo med avtoceste in hitre ceste, se predlog zakona sklicuje na Uredbo o kategorizaciji državnih cest.

Ne nazadnje predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini upošteva tudi delodajalce. Plačevanje nedeljskega in prazničnega dela zanje predstavlja precejšnje dodatne stroške, ob tem pa kupna moč ostaja relativno enaka. Kaj bi zanje pomenilo zaprtje trgovin ob nedeljah in določenih praznikih? Predlagatelji zakona menijo, da bi to pomenilo le prerazporeditev nakupovalnih potreb na druge dni v tednu, obseg prodaje oziroma nakupov pa se s tem ne bi zmanjšal.

Če bo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini sprejet, se bo Slovenija tudi v tem pogledu pridružila naprednim evropskih državam, ki restriktivno ureditev odpiralnih časov med nedeljami in prazniki izvajajo že dlje časa. Med njimi so Norveška, Danska, Francija in Nemčija, v kateri je poskus sprostitve omejitve naletel na takojšnje kritike sindikatov.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini.