Republika Hrvaška preko izvedenih postopkov oddaje javnih naročil letno izvajalcem izplača 5,7 milijarde evrov. Hkrati bo Evropska unija iz Operativnega programa Koherentnost in kohezija 2014–2002 za Hrvaško namenila 6,8 milijard evrov, ob obveznem sofinanciranju Republike Hrvaške pa bo vrednost operativnega programa znašala več kot 8 milijard evrov.

Republika Hrvaška tako predstavlja za slovenske ponudnike veliko javnonaročniško tržišče. Za pridobitev posla preko javnih naročil je potrebno poznati pravila in pravno prakso v Republiki Hrvaški. Čeprav ima obstoječ Zakon o javnem naročanju (ZJN) podlago v Direktivi o javnem naročanju 2004/18/ES, se v nekaterih institutih bistveno razlikuje od slovenske zakonodaje, predvsem pa pravne prakse.

Slovenski ponudniki, ki želijo oddati ponudbo v Republiki Hrvaški morajo ponudbo pripravljati z drugačnim izhodiščem, kot ga imajo pri pripravi ponudbe pri nas, saj priprava ponudbe po hrvaškem ZJN terja več časa, predvsem pa natančnosti. Slovenski ponudniki so v primerjavi s hrvaškimi, še posebej v zadnjem času, zelo konkurenčni. Zato je zelo pomembno, da se ponudba pripravi v skladu s pravili in zahtevami naročnika, saj se na ta način ponudniku odpre širok trg, z veliko možnostmi za pridobitev posla.

Vir: Milena Basta Trtnik, direktorica BONORUM d. o. o.