Z letom 2017 je začel na Hrvaškem veljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN 2016). Po novem zakonu se kot edino merilo pri izboru upošteva merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. To merilo naročniku prepoveduje, da bi bilo merilo najnižje cene edino merilo oziroma lahko cena ali strošek predstavljata največ 90 % merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Tako kot slovenski ZJN-3 tudi nov hrvaški ZJN2016 določa obveznost uporabe obrazca ESPD, ki ga bo v prihodnosti treba oddati izključno v elektronski obliki. Na Hrvaškem sicer elektronsko oddajo ponudbe uporabljajo že nekaj časa.

Pomembna novost, ki ponudnikom omogoča sodelovanje v predrazpisni fazi, je obveznost naročnika, da pred začetkom odprtega ali omejenega postopka oddaje javnega naročila gradnje ali pri naročilih blaga ali storitve, kadar so to naročila velike vrednosti, javno objavi opis predmeta, tehnične specifikacije, merila za izbor ponudbe in pogodbene pogoje ter da se mora o njih predhodno posvetovati s ponudniki.

Zakon predvideva neposredna plačila podizvajalcev, razen v izjemnih primerih, hkrati pa je določen največji delež predmeta naročila, ki se sme oddati v izvajanje podizvajalcem v primeru prve nominacije šele v fazi izvajanja pogodbe.
Zakon natančno določa vrstni red preveritve ponudbe, pri čemer ne pozna ocenjevanja samo tiste ponudbe, ki je se po merilu uvrstila na najvišje mesto.

Poziv k pojasnjevanju in dopolnjevanju ponudbe je sicer v pristojnosti naročnika, vendar pa mora naročnik, kadar ne dopusti pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudbe, jasno navesti razloge za svojo odločitev v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila.
V primerjavi s prejšnjim hrvaškim zakonom in slovenskim ZJN-3 novi hrvaški zakon ZJN2016 vnaša kar veliko sprememb in novosti, s katerimi se lahko seznanite na seminarju
Oddaja ponudbe na Hrvaškem po novem ZJN.
Hkrati bo na seminarju predstavljena vsa relevantna praksa Državne revizijske komisije za kontrolo postopkov oddaje javnih naročil v zvezi z novim ZJN.

Vir: Milena Basta Trtnik