V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se delavec in delodajalec lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine ne glede na to, ali je delavcu ponujena druga ustrezna zaposlitev in delavec tako ponudbo sprejme.¹
Če delodajalec ponudi v sklenitev novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, se s tako ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi razbremeni plačila odpravnine tako v primeru, če delavec tako zaposlitev odkloni, kot v primeru, če ustrezno zaposlitev sprejme.² Če delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev, delavec pa jo zavrne, je delodajalec zavezan plačati odpravnino. Če delavec sprejme neustrezno zaposlitev, pa se morata delavec in delodajalec dogovoriti o višini sorazmernega dela odpravnine.³

Če do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride, zakon ne določa, kako se določi višina sorazmernega dela odpravnine. To pa lahko povzroča težave tako strankam kot sodišču, ki odloča o morebitnem sporu.⁴ To ne pomeni, da delavec do sorazmernega dela odpravnine ni upravičen, če glede višine do dogovora med delavcem in delodajalcem ne pride. V takšnem primeru mora o višini sorazmernega dela te odpravnine odločiti pristojno delovno sodišče.⁵

Zakon res ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo, saj napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar pa to ne pomeni, da je ta pravica delavca nedoločljiva. Če se delavec in delodajalec o tem ne dogovorita, mora o tej pravici odločati sodišče, kar pomeni, da je vprašanje, koliko znaša sorazmerni del odpravnine, pravni standard, ki ga mora glede na okoliščine vsakega primera posebej zapolniti sodna praksa.⁶

V sodni praksi višjih sodišč⁷ je bilo vedno zavzeto stališče, da znaša sorazmerni del odpravnine eno tretjino pripadajoče odpravnine tudi v primeru, če delavec na novem, neustreznem delovnem mestu ne prejema nižje plače, kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu. V eni od odločb pa je pritožbeno sodišče celo ugotovilo, da bi bilo ustrezno, da bi najvišji sorazmerni del odpravnine (praviloma) znašal dve tretjini pripadajoče odpravnine, saj je delavec ohranil zaposlitev. Konkretna višina sorazmernega dela odpravnine pa bi bila odvisna predvsem od razlike med prejšnjo in novo plačo delavca.⁸

Teorija opozarja, da se zdi primerno, da bolj ko je nova zaposlitev drugačna od prejšnje, bolj ko so pogoji, pod katerimi se opravlja delo, spremenjeni, večji sorazmerni del odpravnine bi moral pripadati delavcu. Pri določitvi sorazmernega dela odpravnine bi bilo treba izhajati iz celovite ocene in primerjave delavčevega položaja pred spremembo in po njej. V okviru slednje primerjave pa ima posebno mesto plača, kakršna je določena v prejšnji in novi pogodbi o zaposlitvi.⁹

Vrhovno sodišče pa poudarja, da je treba višino razlike med plačo, ki je delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, in plačo na podlagi ponujene pogodbe za neustrezno delovno mesto upoštevati pri odmeri sorazmerne odpravnine tako, da je pri višji razliki delavec upravičen do večjega deleža odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot pa v primeru, ko je ta razlika manjša. Sorazmerna odpravnina sicer ne more dosegati polne odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar pa obenem tudi ni nobenega razloga za stališče, da najvišji možni sorazmerni del odpravnine znaša 2/3 pripadajoče odpravnine. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera je ta delež lahko tudi večji oziroma se lahko določi v znesku, ki presega tak delež. Bistveno je le, da ne doseže oziroma preseže polne odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.<sup>10

1</sup> Odl. VIII Ips 222/2015 z dne 26. januarja 2016.
² Bečan, I.: Postopek redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga – individualni odpusti po noveli ZDR-A, Delavci in delodajalci, št. 2/2007, str. 543.
³ Ibidem, str. 544.
⁴ Bečan, I., Cvetko, A., Klampfer, M., Končar, P., Korpič Horvat, E., Kresal, B., Kresal Šoltes, K., Novak, J., Novak, M., Plešnik, T., Vodovnik, Z.: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2008, str. 442–443.
⁵ Odl. Pdp 1539/2014 z dne 12. marca 2015.
⁶ Odl. VIII Ips 247/2015 z dne 8. decembra 2015.
⁷ Na primer odl. Pdp 264/2011 z dne 21. aprila 2011, potrjena z odl. VIII Ips 219/2011 z dne 5. marca 2012, Pdp 984/2012 z dne 28. februarja 2013, Pdp 985/2012 z dne 6. marca 2013 in Pdp 953/2012 z dne 6. marca 2013.
⁸ Odl. Pdp 1539/2014 z dne 12. marca 2015, grajana z odl. VIII Ips 247/2015 z dne 8. decembra 2015
⁹ Odl. VIII Ips 247/2015 z dne 8. decembra 2015.
¹⁰ Ibidem.

Vir: Knjiga Odpoved pogodbe o zaposlitvi, avtorjev Mihe Šercerja in mag. Nine Scortegagne Kavčnik.