Zaključevanje delovne aktivnosti in prehod v upokojitev je lahko za marsikoga težak korak; bodisi zaradi pričakovane nizke pokojnine, bodisi zaradi skrbi za nasledstvo v dejavnosti, ali pa zato, ker še nismo povsem pripravljeni na spremembo in se želimo še naprej aktivno udejstvovati v svojem poklicu. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako lahko po upokojitvi opravljamo delo, a istočasno ne izgubimo pravic iz naslova pokojnine.

Praviloma se status uživalca pokojnine in status delovno aktivnega zavarovanca izključujeta. A slovenska zakonodaja ponuja vrsto možnosti in kombinacij opravljanja dela ali dejavnosti tudi po upokojitvi ob istočasnem prejemanju polne ali delne pokojnine. Obstaja tudi možnost polne reaktivacije, pri čemer se izplačilom iz naslova pokojnine niti ni treba povsem odpovedati. V nadaljevanju predstavljamo glavne možnosti, ki lahko olajšajo prehod iz dela v upokojitev.

Začasno in občasno delo upokojencev

Začasno in občasno delo upokojencev je po ZUTD¹ na voljo vsem upokojencem, ki niso (delno ali polno) zaposleni. Na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se lahko opravljajo vse vrste dela, predpisane pa so omejitve glede števila ur, minimalne urne postavke in maksimalnega zaslužka. Tovrstno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 90 ur v koledarskem mesecu (oziroma izjemoma, do trikrat v koledarskem letu, 120 ur na mesec), pod pogojem, da seštevek ur v koledarskem letu ne preseže 1080 ur. Omejitve števila ur so določene tudi za delodajalce glede na število zaposlenih. Ob upoštevanju omejitev tovrstno delo ne vpliva na uživanje pokojnine.

Delo preko civilnih pogodb

Delo preko civilnih pogodb, kot so avtorska, podjemna ali mandatna pogodba, ne vpliva na uživanje pokojnine, ne glede na obseg ur in višino izplačila. Treba je paziti, da ne gre za redno delo in da so izpolnjeni elementi dela, za katere se posamezna pogodba uporablja. Predmet avtorske pogodbe je na primer lahko le individualna intelektualna stvaritev, kot je članek ali predavanje. Če se preko civilnih pogodb opravlja redno delo, bi v primeru ugotovitve kršitve s strani nadzornih organov to vplivalo tudi na že izplačano pokojnino v času takega dela.

Funkcija družbenika, prokurista ali poslovodne osebe

Upokojenci lahko tudi po upokojitvi ostanejo družbeniki, prokuristi ali poslovodne osebe, ne da bi ta status vplival na njihovo uživanje pokojnine, in sicer ne glede na število ur dela ali znesek zaslužka. Za kombinacijo s pokojnino je možna kakršna koli kombinacija teh funkcij, razen da je posameznik hkrati družbenik in poslovodna oseba. V slednjem primeru je zahtevana prijava v obvezno zavarovanje, kar pomeni tudi delno ali polno izgubo pokojnine. Če je upokojenec v družbi hkrati družbenik in prokurist, obdrži pravico do pokojnine v celoti.

Delna upokojitev

ZPIZ-2² omogoča delno upokojitev. Oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno (ali predčasno) upokojitev, se torej lahko (samo)zaposli za krajši delovni čas, ob tem pa prejema plačilo ter delno pokojnino v višini razlike do polnega delovnega časa.

Za to obliko je predpisan minimalni delovni čas 2 uri na dan ali 10 ur na teden za delovno razmerje oziroma četrtina polnega delovnega časa za samozaposlitev, ter maksimalni delovni čas 7 ur dnevno ali 39 ur tedensko. Delna pokojnina se odmeri od pokojnine, do katere bi bil delavec upravičen na dan njene uveljavitve, in sicer v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Če se upokojenec zaposli ali samozaposli za vsaj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, je upravičen še do višjega sorazmernega dela pokojnine.

Ob minimalno opravljenih 6 mesecih dodatnega dela, se dodatna doba ustrezno upošteva pri ponovni odmeri pokojnine in lahko pomembno prispeva k njeni končni višini.

Polna reaktivacija

ZPIZ-2³ omogoča tudi, da se uživalec pokojnine ponovno (samo)zaposli za polni delovni čas. V tem času sicer ni upravičen do izplačila pokojnine v pravem pomenu besede, a če je sicer prejemal starostno pokojnino, s ponovno zaposlitvijo hkrati pridobi tudi pravico do izplačila 40 % svoje že uveljavljene starostne pokojnine. Slednje se izplačuje največ 3 leta nadaljnjega zavarovanja za poln delovni čas, po 3 letih pa se izplačilo zmanjša na 20 %. Enako kot pri delni upokojitvi se tudi v tem primeru ob minimalno opravljenih 6 mesecih dodatnega dela, dodatna doba upošteva pri ponovni odmeri pokojnine in lahko bistveno prispeva k njeni končni višini.

Oblike dela, ki so na voljo, lahko samostojno ali v kombinaciji pokrijejo marsikatero potrebo oziroma željo po dodatnem delu po upokojitvi, pa naj bo to predaja dejavnosti oziroma zagotavljanje ustreznega nasledstva, postopno zmanjševanje delovne aktivnosti ali zagotovitev višjega končnega zneska pokojnine. Pomembno je le, da smo pozorni na namen, predviden obseg in vsebino dela, ter temu primerno izberemo najbolj ustrezno pot.

¹ Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 s spremembami, “ZUTD”), členi 27.a do 27.g.

² Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, “ZPIZ-2”), člena 40 in 40a.

³ Člen 39.a.

Avtorica: Nina Bakovnik, LL.M.