Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij. Vlada Republike Slovenije predlaga novelo ZPOmK-2, ki se osredotoča na uskladitev z uredbami Evropske unije, in sicer z Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev in z Uredbo (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju.

Ključne spremembe

Ključni cilj predloga zakona je uskladitev notranjih pravil s 15. členom Uredbe 2019/1150/EU in sedmim odstavkom 38. člena Uredbe 2022/1925/EU.

Predlog zakona temelji na načelu zakonitosti in načelu javnosti. V zvezi z določbami, ki se nanašajo na nadzor, sledi načelom učinkovitosti nadzora, ekonomičnosti postopka, kontradiktornosti in enakopravnosti strank v postopku. Dodatno v zvezi s postopkom pred Agencijo za varstvo konkurence sledi načelu pisnosti pred načelom ustnosti, saj agencija glavne obravnave praviloma ne opravi.

Poglavitne rešitve zakona

V ospredju novosti in rešitev zakona je agencija. Predlog zakona ji dodaja naloge ter pristojnosti, in sicer nadzor nad izvajanjem in administrativnim sankcioniranjem kršitev iz Uredbe 2019/1150/EU ter odločanje kot prekrškovni organ o prekrških odgovornih oseb zaradi kršitev te uredbe. Nadalje agenciji nalaga obveznosti preiskovanja neskladnosti pri izvajanju obveznosti vratarjev, ki izhajajo iz 5., 6. in 7. člena Uredbe 2022/1925/EU, pri čemer bo sodelovala z Evropsko komisijo. Na splošno je naloga agencije predvsem zagotavljanje učinkovite uporabe novih določb in pravične obravnave vseh tržnih akterjev.

Zakon dopolnjuje določbe glede razkritja podatkov. Določa, da lahko agencija razkrije podatke Evropski komisiji in organom držav članic EU, ki so pristojni za varstvo konkurence. Če Evropska komisija začne postopek, agencija ne more izvajati preiskave ali pa se ta konča, pri čemer mora agencija poročati Evropski komisiji o ugotovitvah izvedene preiskave. Dodatno zakona določa, da lahko agencija zahteva podatke, ki so označeni kot zaupni ali tajni, saj se je v praksi pokazalo, da agenciji pogosto zavrnejo dostop do takih podatkov, kar ovira njeno delovanje.

Zakon uresničuje pravice tretjih oseb, da se vključijo v postopek, in sicer z uvedbo izrecne pravne podlage za javno objavo o uvedbi postopka pred agencijo. Osebe, ki izkažejo pravni interes, se bodo lahko vključile v postopek pred agencijo in podale morebitne tehtne informacije. To pomeni, da bodo tretje osebe bolje informirane o poteku postopkov in bodo lahko lažje sodelovale v njih, kar povečuje transparentnost in vključenost javnosti.

Nadalje zakon spreminja opredelitvi naklepa in malomarnosti. Po prejšnji ureditvi je bila odgovornost za kršitev slovenskega konkurenčnega prava krivdna, ki je temeljila na odgovornosti neposrednega storilca (odgovorne osebe), pravna oseba pa je odgovarjala akcesorno. Po novem se administrativna sankcija podjetju izreče neodvisno od tega, ali je bila ugotovljena odgovornost fizične osebe za isto kršitev, pri čemer ne gre za čisto objektivno odgovornost, temveč za subjektivno odgovornost, kakor jo avtonomno razlaga pravo EU.

Končno je omogočena vložitev hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti, kar je novost v slovenski zakonodaji. Ta možnost omogoča podjetjem, da izrazijo pripravljenost za sodelovanje z agencijo v zameno za manj stroge sankcije.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.