Poslovno okolje je trenutno zelo razburkano, kar povečuje negotovost med podjetji – tudi glede poročanja o trajnosti. Ne glede na nadaljnji razvoj evropske zakonodaje glede trajnostnega poročanja ostaja pomembno poznavanje regulativ ESG (okolje, sociala in upravljanje) za nadaljnje delovanje podjetij.

Sistemski pristop k uresničevanju trajnostnih načel, ki presega direktive, podjetjem omogoča prepoznavanje vplivov in obvladovanje tveganj, povezanih z dejavniki tako znotraj kot tudi zunaj podjetja, večjo konkurenčnost na nestabilnih trgih, spodbuja inovacije ter optimizira porabo virov in s tem povezane stroške.

Novela Zakona o gospodarskih družbah

Konec lanskega leta je Slovenija sprejela novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki med drugim prenaša evropsko direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) v slovenski pravni red. Tako bomo letos videli prva trajnostna poročila – kot poseben del poslovnega poročila –, ki bodo pripravljena v skladu z novimi evropskimi standardi.

Zahtevno poslovno okolje ter (geo)politične razmere so prinesli pozive k omilitvi poročevalskih zahtev za gospodarstvo. Evropska komisija naj bi 26. februarja objavila tako imenovani omnibus zakon, ki bi poenostavil regulative in poročanja predvsem na področju direktive CSRD ter direktiv CSDDD (o skrbnem pregledu) in EU taksonomije. Namen tega »omnibusa« je zmanjšati birokratsko breme za podjetja v EU ter se izogniti podvajanju pri zbiranju in poročanju podatkov.

Dokler ne bodo poznane podrobnosti predlaganih sprememb, negotovost glede prihodnosti trajnostnega poročanja ostaja.

Izzivi in priložnosti

Ne glede na to, kaj se bo zgodilo z omenjenim »omnibusom«, obstaja še veliko druge regulative s področja trajnosti, ki jo morajo podjetja poznati ter upoštevati pri svojem poslovanju. Sem spadajo nova uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov ter uredba o embalaži in embalažnih odpadkih.

Za podjetja to pomeni nove izzive in priložnosti: manj odpadkov, bolj trajnostni materiali ter prilagajanje novi zakonodaji. Poleg tega letos pričakujemo noveliranje evropskega podnebnega zakona z dodatnim neto ciljem znižanja emisij za 90 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990.

Čedalje pomembnejši postaja način obveščanja potrošnikov o trajnosti izdelkov. Marca lani je začela veljati direktiva v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod ter boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami.

Ta prepoveduje oglaševanje s splošnimi okoljskimi trditvami ter oglaševanje izdelkov kot podnebno nevtralnih ali pozitivnih brez ustrezne podlage.

Konec leta 2024 je bila objavljena uredba o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom na trgu Unije; ta bo od konca leta 2027 veljala za vse izdelke, prodane v EU.

Podobnih že objavljenih ali napovedanih predpisov je še veliko. To pomeni, da tudi če podjetja niso zavezana k poročanju o trajnostnosti, so jih dolžna spoštovati ter delovati trajnostno.

Priprava na prihodnje izzive

Zaradi nenehnega spreminjanja regulativnega področja ter aktualnih poslovnih in političnih razmer je ključno, da so podjetja pripravljena na nepričakovano.

Postopek dvojne pomembnosti – del trajnostnega poročanja – omogoča podjetjem ugotavljanje njihovih pomembnih vplivov ter tveganj ob hkratnem razumevanju ključnih odvisnosti od zunanjih dejavnikov.

Trajnostno poročanje ne odraža le vplivov in tveganj, temveč razkriva tudi skrite priložnosti za rast in inovacije. Dobra analiza danes namreč pomeni boljšo konkurenčnost jutri.

Trajnostnemu poročanju v praksi bo namenjen dinamični izobraževalni program »Strokovnjak/strokovnjakinja za poročanje in vodenje skladnosti na področju trajnostnosti«.

Avtorica: Tanja Srnovršnik - Infinite Pure Solutions.