Pravni terminološki slovar je plod večletnega sodelovanja pravne in jezikoslovne stroke, pri oblikovanju definicij pa je sodelovalo kar 36 strokovnjakov iz najrazličnejših pravnih ustanov.

To obsežno delo bralcu omogoča vpogled in uporabo pravnih terminov z vseh pravnih področij, med drugim tudi civilnega, medicinskega, kazenskega in delovnega prava. Pravni terminološki slovar bo v pomoč vsem, katerih delo ali študij se na kakršenkoli način dotika prava.

Slovar – kdo med nami ga še uporablja, saj so vsi podatki dostopni na spletu? Pa so res? Na spletu vsak dan res najdemo nepregledno množico podatkov, ki jih moramo izbrati in primerno uporabiti. Slovarji so posredniki znanja, saj prikazujejo sistemizirano znanje, informacije v njem so razvrščene in uporabniku olajšajo razumevanje. Kaj pa terminološki slovarji? V njih najdemo poimenovanja za pojme, ki so razvrščeni v sistem.

Pravni terminološki slovar je marca 2018 izšel kot plod večletnega sodelovanja pravne in jezikoslovne stroke pri Založbi ZRC, ZRC SAZU. Njegov predhodnik je bil Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) iz leta 1999, ki so ga uporabniki sprejeli z odprtimi rokami, saj je bil to prvi slovenski razlagalni pravni slovar, čeprav je bilo v uvodu opozorjeno, da delo zaradi smrti avtorjev ni bilo zaključeno.

Leta 2005 se je začelo sodelovanje med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (v nadaljevanju ISJFR ZRC SAZU) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF UL), da bi skupaj pripravili nov pravni terminološki slovar, v katerem bi zajeli tudi vse spremembe političnega in pravnega sistema po osamosvojitvi Republike Slovenije ter še pozneje po njeni vključitvi v Evropsko unijo in NATO. Zamisel je bila sicer sprejeta z odobravanjem, delo pa ni steklo povsem gladko, zato so na ISJFR ZRC SAZU za pomoč prosili tudi strokovnjake s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in z drugih ustanov.

Slovarsko delo je nenehno sodelovanje terminografa, torej jezikoslovca, ki pripravi geslovnik, torej nabor terminov iz zbrane strokovne literature, ter strokovnjaka, ki s terminografom sodeluje pri oblikovanju definicij in končni predstavitvi celotnega pojmovnega sistema. Poleg tega je prav pravo področje, ki je pomembno sooblikovalo tudi nastanek sodobnega slovenskega strokovnega jezika, ki se je začel pospešeno razvijati v 19. stoletju. Kljub bogati tradiciji je bila leta 2014 sprejeta pomembna vsebinska odločitev, ki je omogočila pospešitev dela pri slovarju, in sicer da v Pravni terminološki slovar ne bo vključena pravna terminologija pred letom 1991, saj ta zahteva bolj leksikonsko, celo enciklopedično predstavitev, saj so se pravni pojmi spreminjali v različnih državnih tvorbah, v katerih smo živeli Slovenci.

Pojmovni pristop predvideva, da vsak od strokovnjakov prispeva definicije za področje, s katerim se raziskovalno ukvarja, s čimer je zagotovljena čim večja zanesljivost in veljavnost definicij. Geslovnik s seznamom iztočnic za slovar je bil pripravljen na podlagi izpisov iz znanstvenih monografij, periodike, zakonodaje in druge literature, ki so jo predlagali pravni strokovnjaki. Zelo hitro je bilo jasno, da je področje prava enostavno preobsežno, da bi ga lahko obdelovali brez členitve na podpodročja. Prva razdelitev v velike pojmovne skupine se je zdela dokaj preprosta, saj je bilo gradivo razdeljeno na civilno, kazensko, upravno, ustavno in mednarodno pravo ter pravno teorijo, kamor so bili uvrščeni tudi pojmi, ki so skupni vsem vejam prava. Druga velika delitev, katere prednost se je pokazala ob zaključnem usklajevanju definicij v slovarju, pa je bila delitev na materialno in procesno pravo. Pokazalo se je, da so strokovnjaki, ki so bili povabljeni k sodelovanju, večkrat specialisti za procesni ali materialni vidik nekega podpodročja (npr. družinskega ali gospodarskega kazenskega prava), težje pa je imeti popoln pregled nad razlikami med zgolj materialnim in tudi procesnim vidikom, ki ne more enačiti kazni in naroka za izrek kazni, vozniškega dovoljenja in postopka za njegovo pridobitev ipd. Vsi sodelujoči, tako avtorji kot recenzenti, so navedeni na predstavitveni spletni strani o slovarju: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/pravni-terminoloski-slovar-0#v.

Pri oblikovanju definicij je sodelovalo kar 36 strokovnjakov z najrazličnejših pravnih ustanov, zlasti z ljubljanske in mariborske pravne fakultete. V slovar so uvrščeni termini z naslednjih področij: – civilnega prava, ki je bilo razdeljeno na civilno procesno pravo, dedno pravo, družinsko pravo, gospodarsko pravo, to pa zaradi svojega obsega dodatno razdeljeno še na manjša področja – gospodarsko pogodbeno pravo, gospodarsko statusno pravo, konkurenčno pravo, pravo javnih naročil in pravo vrednostnih papirjev –, medicinsko pravo, mednarodno zasebno pravo, obligacijsko pravo, pravo intelektualne lastnine in stvarno pravo; kazenskega prava, razdeljenega na kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, gospodarsko kazensko pravo in prekrškovno pravo; upravnega prava, ki se je delilo na upravno materialno pravo, upravno procesno pravo, pravo javne uprave, carinsko pravo in davčno pravo; delovnega in socialnega prava, ustavnega prava, mednarodnega prava, prava EU, pravne teorije in ekonomije v pravu.

Po zaključenem usklajevanju slovarskih sestavkov med avtorji so glavni uredniki želeli pridobiti tudi kritični odziv iz vrst strokovnjakov, ki pravna vprašanja rešujejo v praksi, zlasti od sodnikov, notarjev, odvetnikov, tožilcev. Pravni terminološki slovar je recenziralo 20 recenzentov, med njimi tudi predstavniki omenjenih stanovskih združenj, ki so s temeljitim pregledom pripomogli k izboljšanju končne vsebine, saj so bili njihovi predlogi in pripombe upoštevani v največji možni meri. Vsi so posebej omenjeni v slovarju.

Naslovnica slovarja Dušana Grobovška prikazuje motiv portala na stavbi Vrhovnega sodišča in naj bi ga prepoznal vsak slovenski pravnik. Avtorji Pravnega terminološkega slovarja, zlasti pa glavni uredniki – Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Marjeta Humar, Mateja Jemec Tomazin, Aleš Novak, Luka Tičar in Mojca Žagar Karer –, gotovo nismo našli ustreznih rešitev za vse terminološke dileme, s katerimi smo se soočali, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov pravo@zrc-sazu.si. Trudili se jih bomo upoštevati v naslednji izdaji slovarja.

In za konec. Pravne terminologije in pravnega jezika ne moremo enačiti. Prva je namenjena čim bolj natančnemu poimenovanju in razmejitvi pojmov, ki jih ubesedimo z jezikom. Besedilo, v katerega vključujemo pravne termine, pa je rezultat našega celovitega odnosa do jezika in naše sposobnosti pisanja in govorjenja, ki se ju trudimo usvajati od prvih šolskih dni naprej. Pojmovni svet slovenskega prava je z izidom Pravnega terminološkega slovarja zbran v eni knjigi, kar je dosežek, na katerega je vsaka stroka lahko ponosna.

Avtorica: Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, ena od glavnih urednic Pravnega terminološkega slovarja