Cilj predloga zakona je, da se v pravnem redu Republike Slovenije zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj. Vendar je nujno treba tudi upoštevati, da rezultat kolektivne odškodninske tožbe posamezniku ne gre nujno le v korist, temveč mu je lahko (če tožba ni uspešna) tudi v škodo, saj ga zavezuje učinek negativno pravnomočno razsojene stvari. S tem namenom je v Predlogu zakona o kolektivnih tožbah posamezniku zagotovljena tudi možnost svobodne odločitve, ali želi biti vključen v zavezujoč učinek sodbe, izdane po kolektivni odškodninski tožbi.

Ker je izvedba celotnega postopka s kolektivno odškodninsko tožbo praviloma zelo zapletena in težavna, je v primerih množičnih oškodovanj smiselno poudarjati pomen sporazumnega reševanja sporov. Poravnavo z zavezancem sklepa upravičena oseba, vendar v korist oškodovancev. Po drugi strani je to lahko smotrno tudi za zavezanca, saj se s sklenitvijo poravnave izogne tveganju dolgotrajnih in množičnih samostojnih postopkov, dolgoročni negativni publiciteti, povezani s temi postopki, ter negotovosti glede končnih ekonomskih posledic določenega ravnanja. Ker se kolektivna poravnava sklepa na račun oškodovancev, je nujno, da se tistim oškodovancem, ki tega ne želijo, omogoči, da se iz učinka poravnave izključijo. Druga značilnost kolektivne poravnave pa je, da jo mora odobriti sodišče.

V postopku je treba določiti tudi vrednost spora, in sicer v znesku 20 odstotkov seštevka ocenjene vrednosti vseh članov razreda ali 20 odstotkov zahtevka za plačilo agregatne odškodnine. V postopku s kolektivno opustitveno tožbo pa vrednost spornega predmeta ne glede na resnični ekonomski pomen spora ne sme presegati 10.000 evrov. Predlog v 26. členu opredeljuje tudi sestavine kolektivne odškodninske tožbe, tj. stranke, dejstva, dokaze, opis množičnega oškodovanja, pravne argumente, ki utemeljujejo zahtevek, obrazložitev izračuna, predlog o načinu odmere odškodnine itd. V 40. členu pa natančneje opredeljuje tudi odmero odškodnine, ki jo določi sodišče.

Upravičena oseba za vložitev kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave je bodisi pravna oseba zasebnega prava, ki opravlja nepridobitno dejavnost in pri kateri obstaja neposredna povezava med njenimi glavnimi cilji delovanja in pravicami, ki naj bi bile kršene, bodisi državni odvetnik.

Če sklenemo: namen zakona je olajšati dostop do sodnega varstva, ustaviti in preprečiti nezakonita ravnanja ter oškodovancem omogočiti pridobitev odškodnine v primerih množičnega oškodovanja zaradi kršitev pravic iz civilnopravnih, gospodarskopravnih in delovnopravnih razmerij, ob tem pa zagotoviti ustrezna procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o kolektivnih tožbah.