Z novelo KZ-1E je v 143. členu KZ-1 dodana nova izvršitvena oblika, ki se nanaša na objavo posnetkov ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe. S tem novela KZ-1E ureja področje, ki je bilo prej pomanjkljivo urejeno, kar je mogoče ponazoriti z naslednjo zadevo iz sodne prakse (Okrajno sodišče v Kočevju št. I K 76261/2010-22, Višje sodišče v Ljubljani št. II Kp 76261/2010-29 in Vrhovno sodišče RS št. I Ips 76261/2010).

Obdolženec je svoje dekle, dokler je njuna zveza še trajala, večkrat slikal golo z njenim soglasjem. Po prenehanju zveze pa je, ker se je počutil prizadetega, eno od fotografij brez soglasja oškodovanke objavil na socialnem omrežju Facebook.

Okrajno sodišče v Kočevju je sledilo obtožbi in obdolženca obsodilo za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1 ter mu izreklo pogojno obsodbo. Višje sodišče v Ljubljani je sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče RS pa je ugodilo zahtevi obsojenčeve zagovornice za varstvo zakonitosti in obsojenca oprostilo obtožbe z ugotovitvijo, da obsojenčevo dejanje ni imelo vseh znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 138. člena KZ-1 niti ni izpolnjevalo znakov kakega drugega kaznivega dejanja.

Nekaj pozornosti je treba nameniti skladenjski strukturi opisa kaznivega dejanja, ki je bilo očitano obdolžencu. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 138. člena izvrši, »kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani«. Vse naštete izvršitvene načine je mogoče strniti v dve temeljni skupini:

1) neupravičena izdelava posnetka in

2) prenos/prikazovanje/drugo omogočanje neposredne seznanitve s takim, torej neupravičeno napravljenim posnetkom.

Z drugimi besedami: seznanjanje drugih s posnetki, ki niso bili napravljeni na protipraven način, v tej določbi ni inkriminirano.

Jasno je, da je tudi z objavami nekoč soglasno posnetih fotografij mogoče močno poseči v posameznikovo zasebnost, najbrž celo bolj kot s sicer neupravičenim slikovnim snemanjem, ki pa ni posredovano nikomur. Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo zakonodajalec to »pravno praznino« zašil, drugod so to napravili že prej. V tej zvezi velja opozoriti, denimo, na 201.a člen nemškega KZ, ki v četrtem odstavku posebej inkriminira neupravičeno omogočanje dostopa tretjim do slikovnega posnetka, ki je bil sicer napravljen z dovoljenjem upodobljene osebe, če se s tem posega v njeno zasebnost.

Novela KZ-1E torej prinaša inkriminacijo javne objave posnetkov ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe, pri čemer se predlagatelj ni odločil za popravke in dopolnitve 138. člena KZ-1, temveč je novo inkriminacijo vključil v nov šesti člen kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1). V opisu je dodal pogoj, da je kaznivo dejanje podano le, če je storilec z objavo »huje prizadel« zasebnost oškodovane osebe, kar je razmeroma gibko vrednostno merilo, ki ga bo sodna praksa morala še napolniti z vsebino. Nova inkriminacija je urejena kot predlagalni delikt (dopolnjeni osmi odstavek 143. člena KZ-1).

Vir: dr. Matjaž Ambrož