Kaj se na podlagi tehnološkega napredka in pomembnih zakonodajnih sprememb v letu 2018 spreminja pri brezgotovinskih plačilih?

Kako bo to vplivalo na banke, kartične sheme, ter kako se bo to poznalo v trgovinah, lekarnah, na recepcijah, pri nakupih po spletu izza mize ali s pametnega telefona ali tablice?

Ter predvsem, kaj bomo od tega v pogledu cen, varnosti in novih možnosti imeli uporabniki?

V Evropski uniji je z januarjem napočilo obdobje uvajanja prelomnih novosti v dejavnosti plačilnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se je v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi se začelo obdobje znižanih tarif storitev, boljše zaščite kupcev in zakonskih pogojev za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.

Začenja se novo poglavje boja za bližino uporabniku. Svetovna analitska podjetja napovedujejo, da je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!

Podlaga za nove nacionalne zakonodaje (v Sloveniji je to Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)) je evropska direktiva PSD2, ki poleg nadaljnjega znižanja tarif in nekaterih ukrepov za varstvo potrošnikov (kot sta močnejša avtentikacija plačnika in omejitev odgovornosti za neavtorizirane transakcije na 50 evrov namesto zdajšnjih 150 evrov) predvsem upošteva naraščajoči tempo digitalizacije z naraščajočim deležem takojšnjih in mobilnih plačil ter omogoča inovacije za nadaljnje izboljšanje uporabniške izkušnje.

Pomembna novost bo, da bodo banke primorane omogočiti dostop do podatkov na računih komitentov licenciranim ponudnikom storitev (TPP – third party providers). Dostop naj bi potekal preko standardiziranih protokolov API. EBA v ta namen pripravlja tehnične standarde. Licencirani TPP bodo dveh vrst: AISP (ponudniki informacij o računih) bodo razpolagali s podatki o računih in bodo lahko posredovali (in tržili) informacije in storitve na njihovi podlagi (o imetnikih računov, tudi pri več izvajalcih plačilnih storitev), PISP (ponudniki odreditve plačil) pa bodo na zahtevo plačnikov lahko (brez vnaprejšnje odobritve banke) izvajali plačila z računov, tudi pri drugih izvajalcih plačilnih storitev.

Spremembe bodo velike in bodo imele posledice tako za kupce kot za banke in druge ponudnike finančnih storitev, ponudnike blaga in storitev (tudi npr. telekomunikacijskih) za končne potrošnike ter tudi za plačilne sheme, ponudnike storitev na medpodjetniškem trgu in druge akterje. Po nekaterih ocenah naj bi PISP-plačevanje do leta 2020 zasedlo že šestino vseh on-line plačil malih vrednosti (kar ni nepomembno na evropskem trgu z več kakor 110 milijardami negotovinskih transakcij in več kakor 280 trilijonov evrov vrednosti). Plačila bodo (ob izpolnjevanju pogojev) lahko sami odrejali tudi trgovci, seveda pa tudi alternativni ponudniki plačevanja, to načrtuje izvajati tudi dobršen del bank samih, prav tako tudi drugi ponudniki. S tem bo del plačevanja začel namesto preko sedanjih kartičnih shem potekati po neposrednih medbančnih povezavah, kar bi lahko poleg prerazporeditve vlog akterjev za posledico imelo tako tudi delno pocenitev plačevanja. To bo za različne družbe, ki jih dejavnost plačevanja zadeva, od finančnih družb preko trgovcev do na primer že obstoječih in novih ponudnikov informacijskih storitev, imelo različne posledice in odpiralo številne priložnosti, tako rekoč za nikogar pa posel ne bo več tak, kakor je sedaj. Zato je čas, da se na prihajajoče spremembe pripravijo vsi, ki so udeleženi v plačilnih storitvah.

Evropske banke se torej bližajo novi prelomni točki v svoji zgodovini. Zapovedana dostopnost do računov je zgodovinski mejnik. »Open banking« za finančne ustanove predstavlja velik potencial in priložnost za inoviranje, ustvarjanje nadomestnih oziroma novih virov prihodkov, obenem pa narekuje tekmovanje z novimi tekmeci. Ključno zanje in tudi za druge udeležence na trgu plačilnih storitev bo torej razumeti pomen bližajočih se velikih sprememb v industriji plačil in prilagoditi svoje poslovne modele tako, da bodo tehnologijo in zakonodajo obravnavali kot prožilca razvoja novih bančnih storitev. Navedene spremembe bodo vsako banko primorale sprejeti nekaj ključnih odločitev – predvsem, ali kot banka (p)ostati del infrastrukture, se odmakniti od končnega uporabnika in bolj ali manj ostati podpora drugim, tudi novim ponudnikom storitev, ali pa vlagati v sposobnost, igrati osrednjo vlogo v zadovoljevanju finančnih in informacijskih potreb komitentov in si s tem ustvariti tudi nove priložnosti na medpodjetniškem trgu. Gre za več kot za tehnološko uskladitev s predpisi – predvsem gre tudi za odnos do trga in s tem za pretehtano izbiro na paleti strateških možnosti. Pri tem ne bo ene pravilne rešitve za vse – vse banke in druge finančne ustanove, marsikateri trgovec in drug ponudnik se bodo oziroma se že dandanes zaradi navedenega soočajo s pomembnimi izzivi.

Več o teh spremembah in novostih boste izvedeli 17. aprila 2018, na konferenci Novi izzivi v plačilnih storitvah in trženju.

Avtor: mag. Matija Vojsk, MBA, je bil, preden je postal samostojni poslovni svetovalec in predavatelj, med drugim član uprave Telekom Slovenije in Dela ter direktor področja svetovanja pri PwC, ima pa tudi izkušnje iz delovanja v številnih nadzornih svetih in njihovih komisijah.

Viri: McKinsey, Barclays, Accenture