Že več kot 650 brezstičnih projektov na področju javnega prometa po vsem svetu, vključno z Ljubljano in Kranjem.

Smo na svetovnem razpotju: mesta po vsem svetu se zavedajo, da morajo ukrepati pri ublažitvi in odpravi posledic podnebnih sprememb – tudi s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa. Mesta in upravljalci javnega potniškega prometa v tem trenutku iščejo rešitve, ki bodo prepričale ter spodbudile več uporabnikov, da se odločijo za alternativne, bolj trajnostne možnosti prevoza.  

Številna mesta po svetu se odločno podajajo na pot uvajanja ekosistemov urbane mobilnosti, ki temeljijo na trajnosti in vključenosti. Za večino je vpeljava brezstične tehnologije, plačilnih sistemov, ki temeljijo na odprti zanki, ključnega pomena.

Digitalna plačila v prometu lahko potekajo prek rešitev odprtih ali pa zaprtih zank. Rešitve zaprtih zank s seboj prinašajo omejitve za upravljalce javnega potniškega prometa in pogosto  zahtevajo posebne standard ter lastno tehnologijo. Plačilni sistemi v odrti zanki pa temeljijo na mednarodnih standardih in univerzalni tehnologiji, ki omogočajo plačila pri številnih upravljalcih javnega potniškega prevoza.

Pri tem je vključena tudi družba Visa, ki je pomagala pri zagonu že več kot 650 brezstičnih projektov na področju javnega prometa po vsem svetu, vključno z Ljubljano in Kranjem.

Raziskava Visa Economic Empowerment Institute (VEEI) in raziskovalnega podjetja ThroughtLab med 75 upravljalci javnega potniškega prometa ter 3000 uporabniki potniškega prometa iz mest po svetu je pokazala, da tranzitni sistemi, ki omogočajo brezstično plačevanje v odprti zanki, prinašajo koristi za potnike, upravljalce javnega potniškega prometa in mesta.  

V raziskavi je kar 80 % vprašanih upravljalcev javnega potniškega prometa z uvedenim sistemom odprte zanke navedlo, da je tej uvedbi sledilo povečanje števila potnikov. Podjetja, ki so uvedla sistem z odprto zanko manj kot dve leti pred tem, so beležila 6-odstotno povečanje števila potnikov. Vprašana podjetja, ki so sistem odprte zanke koristila že več kot dve leti, pa so navajala 10-odstotno povečanje števila potnikov.   

Neomejen dostop do javnega potniškega prometa je ključen za mesta, ki stremijo k trajnosti, vključenosti in želijo biti bolje pripravljena na spreminjajoče se potrebe uporabnikov. Sistemi plačevanja za vožnje, ki temeljijo na rešitvah odprtih zank, omogočajo enostaven dostop do javnega potniškega prometa, upravljalcem javnega potniškega prometa pa izvajanje storitev javnega potniškega prometa kar najbolj učinkovito in uspešno.

Vpeljava brezstičnega plačevanja v odprti zanki v javni potniški promet je po raziskavi Visa & ThoughtLab pokazala, da bo prav to pomembno vplivalo odločitve ljudi, kako se bodo premikali po mestu. Neizpodbitne so tudi koristi za izvajalce javnega potniškega prometa, ki uvedejo sistem plačevanja za vožnje v odprti zanki: tu je lažje načrtovanje zaradi boljših podatkov o uporabi storitve, možnost zagotavljanja učinkovitejše pomoči uporabnikom javnega potniškega prometa in boljša potovalna izkušnja za potnike. Nezanemarljivo pa je tudi dokazano upadanje plačevanja voznin z gotovino. Z uvedbo digitalnega plačevanja za vožnje lahko upravljalci javnega potniškega prometa bolje zadovoljijo potrebe in pričakovanja uporabnikov.  

In kot že omenjeno, brezstična plačila za vožnje v javnem potniškem prometu prinašajo številne pozitivne učinke tudi uporabnikom: enostavnost dostopa do prevoza in izboljšana uporabniška izkušnja tako za dnevne kot tudi občasne uporabnike javnega potniškega prometa.  

Tudi v Sloveniji partnerski ekosistem raste

Imeti priložnost sooblikovanja lokalnih programov urbane mobilnosti, ki slovenskim občinam omogočajo sprejemanje brezstičnih plačil v javnem potniškem prometu, je za družbo Visa edinstvena zgodba o uspehu. Le štiri mesece po zagonu sistema brezstičnega  plačevanja voženj v javnem potniškem prometu v Ljubljani je ta sistem na voljo tudi v Kranju.   

V Ljubljani je bil sistem brezstičnega/digitalnega plačevanja za vožnje, ki temelji na rešitvah odprte zanke, predstavljen konec novembra 2023. Visa je pri projektu sodelovala z Mestno občino Ljubljana, podjetjem LPP in drugimi partnerji. Samo v prvi dveh mesecih delovanja so bile za plačevanje voženj v Ljubljani uporabljene kartice Visa, izdane v več kot 80 državah z vsega sveta. To kaže na odličen odziv.  Podatki za Ljubljano namreč kažejo, da izmed uporabnikov kartic Visa, ki so svoje kartice že uporabili za plačevanje voženj z avtobusi LPP, jih je 81 % uporabilo plačilne kartice, izdane pri kateri od slovenskih bank, 12 % kartico katere od bank iz Evrope - konkretno iz 31 različnih evropskih držav -, 6 % pa jih je uporabilo kartice Visa, izdane izven Evrope, natančneje iz kar 54 različnih držav sveta. 

Sistemi plačevanja za vožnje v javnem potniškem prometu so v številnih mestih še vedno razdrobljeni oz. nepovezani. Večina potnikov za pot od enega do drugega kraja uporabi več načinov plačevanja. V Visi verjamemo, da to ni primer brezskrbne/tekoče/gladke izkušnje. 

Februarja 2024 je Mestna občina Kranj predstavila mestno kartico CeKR. Edinstvena tako v Sloveniji kot tudi v evropskem merilu, za prebivalce mesta Kranj je to istočasno sredstvo za identifikacijo in plačilno sredstvo. Gre namreč za predplačniško kartico Visa, ki omogoča plačevanje voženj mestnega prometa v Kranju kot tudi ostalih storitve občine.

Mesta po vsem svetu, pa tudi v Sloveniji, uporabljajo večfazne pristope za doseganje podnebnih ciljev in izpolnjevanje potreb sodobnega potnika. Možnost plačevanja za vožnje v javnem potniškem prometu, ki temelji na sistemih odprte zanke, je bistven del tega procesa, njihove koristi pa se povečujejo dlje kot so vključene v sisteme javnega potniškega prometa. To potrjuje, da je zagotovo prav zdaj pravi čas za uvedbo rešitev za brezstično/digitalno plačevanje voženj v javnem potniškem prometu.

O prihodnosti urbane mobilnosti in številnih drugih tematikah bomo razpravljali na prihajajoči 7. konferenci Novi izzivi, vodilni konferenci o digitalizaciji storitev.

Vir: Visa – partner konference Novi izzivi.