Rdeča: pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik; rumena: pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec. Knjiga avtorice Maje Koršič Potočnik: Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC je bila izdana pri založbi Uradni list leta 2017.

Vsi udeleženci v gradbenih poslih poznajo besedo FIDIC v najširšem pomenu kot akronim za Mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev, ki so jo pred več kot sto leti ustanovila nacionalna združenja svetovalnih inženirjev v Evropi, kasneje pa se je razširila po vsem svetu. Slovenski uporabniki so se dolgo zanašali na tujejezične, posebej angleške, izdaje knjig, poimenovane z različnimi barvami, zlasti gre za prvo in kasnejše izdaje šestih knjig v angleškem jeziku iz leta 1999 (rdeča, harmonizirana rdeča, rumena, srebrna, zelena itd.). Kmalu so slovenske prevode dobile: Rdeča knjiga o pogojih gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (1999), Rumena knjiga o pogojih pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec (1999), Srebrna knjiga o pogojih pogodb za dobavo, inženirske in gradbene storitve, projekti na ključ (1999), Zelena knjiga o kratki obliki pogodbe (2002; glej tudi slovensko Zeleno knjigo o kratkih določilih gradbene pogodbe s prvo prilagoditvijo smernic FIDIC slovenskim predpisom in praksi 2002). Omembe vredni iz serije smernic so še Pogoji gradbenih pogodb, Usklajena izdaja multilateralnih bank za razvoj za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (2008), Pogoji gradbenih podizvajalskih pogodb (1994), Bela knjiga naročnik/svetovalec, Vzorec pogodbe za storitve (2003), Vodič za belo knjigo (2003) in Pogodba o skupnem vlaganju (1992).

Navedeno je specialistom s širšega področja gradbene pogodbe znano, občasnemu uporabniku pa le na kratko in shematično predstavlja široko in globoko problematiko, ki jo pokriva FIDIC; da tega, da nekaterih virov še ne poznamo v slovenskem prevodu in se bo torej treba zanesti na tuje, niti ne omenjamo (glej str. 18 knjige). Avtorica se je s priročnikom odločila pokriti obe strani, torej pogoje za dela, ki ju načrtujeta bodisi naročnik bodisi izvajalec. Tako po kratkem pregledu na uvodnih straneh obravnava glavne razlike med naslovnima rdečo in rumeno knjigo (str. 21), posveti pa se tudi razmejitvi med rdečo in roza knjigo ter uvodno poglavje sklene s predstavitvijo prednosti pogodb FIDIC in pregledno tabelarično predstavitvijo porazdelitve tveganj ter z uvodno predstavitvijo določbah o ceni in pogodb FIDIC. Tako obširna in detajlna besedila, kot so pravila FIDIC, ki se poleg tega ves čas vsebinsko prelivajo med izvirno inženirskimi in pravnimi vsebinami, je težko predstaviti, prav tako je skoznje težko voditi bralce iz različnih drugih strok. Tu je avtorica po vzoru drugih komentarjev in priročnikov za uporabo pravil FIDIC ubrala preverjeno metodologijo ter v drugem poglavju (Vsebina pogodb FIDIC) najprej predstavi njihovo strukturo s pomočjo sinoptične tabele, v kateri primerja strukturo in naslove vsebin iz rdeče in rumene knjige (str. 28-47). Na prvi pogled gre za tehnično in vsebinsko prazno poglavje, brez katerega pa priročnik ne bi bil tako jasen in pregleden, kot je.

Pojmovnik, definicije in navezava na slovensko pravo

Tretje poglavje na kratko obravnava razpisno dokumentacijo pri pogodbah FIDIC, za pravnika še zanimivejše, za inženirja izrazito pomembno pa je naslednje poglavje, v katerem avtorica zelo natančno, a kljub temu brez nepotrebnih podrobnosti obdela pojmovnik in definicije ter že odkaže na mesta v pogodbi, ki to urejajo, razdeli pa jih po problemskih in pojmovnih sklopih. Tako v oddelku Pogodba definira pogodbeni sporazum, pismo o sprejemu ponudbe, ponudbeno pismo, popis s specifikacijami in risbami, zahteve naročnika, plan, predlog izvajalca, ponudbo, plan plačil, plan garancij, ponudbeni predračun. Sledijo še oddelki Stranke in osebe, Datumi, preskusi, roki in dokončanje, Denar in plačila, Dela in blago ter druge definicije. Poglavje nadaljuje z obravnavo vrste podčlenov, od tolmačenja, sporočanja, prava in jezika do prioritete dokumentov itd. Tu se avtorica izkaže kot temeljita poznavalka slovenske ureditve, saj v vrsti primerov določbe FIDIC povezuje z nacionalnimi instituti ali določbami (na primer ureditev cesije v slovenskem pravu v komentarju podčlena 1.7. o odstopu pogodbe ali notifikacijska dolžnost v slovenskem pravu v okviru podčlena 1.8. o priskrbi dokumentov).

Navedena primera lepo prikažeta, zakaj je vodič, kot ga imamo pred seboj, potreben: v enotnem besedilu kombinira terminologijo, vsebinski domet, pojmovnik in posledice (inženirskih) pravil FIDIC s terminologijo slovenske zakonodaje, ki je področje suverene uporabe pravnika, oba, inženir in pravnik, pa morata z uporabo obeh setov pravil in tipičnih miselnih kodov, ki sta značilna za oba poklica, ustvariti konkretno pogodbo.

Avtorica sledi členitvi po knjigah in na dlani je, da je nemogoče v oceni priročnika povzeti celotno problematiko. Morebiti je najbolj ilustrativen prikaz doslednosti besedila priročnika nekaj podatkov, ki jih je moč povzeti iz preseka med golimi, nekomentiranimi določbami knjig in komentarji avtorice. V priročniku predstavlja, komentira in uporabnika vodi skozi 20 členov (splošne določbe, naročnik, inženir, izvajalec, imenovani podizvajalec, projektiranje, kadri in delavci, obratna oprema, materiali in izdelava, začetek zamude in ustavitev, preskusi ob dokončanju, prevzem s strani naročnika, odgovornost za napake, merjenje in ocena, preskusi, spremembe in prilagoditve, odstop naročnika od pogodbe, zaustavitev del in odstop izvajalca od pogodbe, tveganje in odgovornost, zavarovanje, višja sila, zahtevki, spori in arbitraža), od katerih ima vsak povprečno po devet podčlenov. Ti natančno izpeljejo posamezni naslov člena, avtorica pa najprej komentira in predstavi celoto, potem pa se zelo natančno in pregledno, tudi z vrsto medsebojnih sklicevanj, posveti še vsaki sestavini, ki jo člen pokriva s podčlenom. Vedno opozori na ustrezno ureditev v nacionalnem pravu ali pa opozori, da te ni ali je vsebinsko manj globoka od primerjane ureditve po FIDIC. Knjigo zaključi s seznamoma členov, ki morajo biti spremenjeni v primeru spremembe pogodbene cene, in podčlenov, ki jih je smiselno spremeniti s posebnimi pogoji. Sledi še seznam virov, zlasti tistih iz slovenskega prava, in sodne odločbe, pretežno iz zadnjega desetletja.

Priročnik za prakso

Knjiga je naslovljena kot priročnik za uporabo, a je že na podlagi zgoraj izluščenih delov (mimogrede, gre za obsežen tekst na 330 straneh) na dlani, da je več kot le to. Ni sicer komentar v smislu komentarjev zakonov, kot jih pišejo pravniki primarno za pravnike, saj se v besedilu ne sklicuje na teorijo in sodno prakso.

V knjigi ni opomb pod črto, je pa besedilo zgoščeno, tekoče, ilustrativno, opremljeno z medsebojnimi sklicevanji in odkazovanji na obravnavo drugih določb, razumljivo vsem, ki pravila FIDIC dejansko uporabljajo, tako v kabinetih, sejnih in pogajalskih prostorih kot tudi na terenu, na gradbišču, kar vse je ne nazadnje funkcija pravil FIDIC v knjigah katerekoli doslej objavljenih barv. Priročnik je odličen sintetični vir za pravne specialiste s področja gradbeništva in investicijskih del v vseh fazah, od predpogodbenih stikov, prek pogajanj do sklepanja, izvrševanja in likvidacije pogodbe; inženirje vseh strok; finančnike in banke, ki presojajo investicijo in seveda tudi pogodbeno besedilo in njen pravni okvir; vse, ki se ukvarjajo z reševanjem sporov, od članov posebnih komisij, ki jih postavlja sama pogodba, do arbitrov ali sodnikov. Ti posamezniki priročnika seveda ne bodo (pre)brali v celoti, izjemi bosta pogajalska faza in faza kreacije pogodbe, saj so sama pravila kot taka in priročnik odlične opore, sploh v primeru težav pa pravila in priročnik domala ne puščata odprtih vprašanj oziroma bodo ta skrčena predvsem na mejne probleme.

Vir: dr. Peter Grilc, dr. pravnih znanosti, redni profesor na PF Univerze v Ljubljani, Pravna praksa - 2018, številka 3-4, stran 44 | GV Založba, 25. 1. 2018.