Projektni natečaj je skladno z 2. členom Zakona o javnem naročanju¹ definiran kot postopek, ki naročniku omogoči, predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov, pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad. Postopek je zaradi nesistemske ureditve zakonodajalca trenutno podnormiran, kar naročnikom daje znatno mero svobode pri načinu izvajanja projektnega natečaja. Pri uravnovešanju strokovnosti in hitrosti postopka se naročniki zato raje odločajo za krajše postopke, kar pa v strokovni javnosti ni sprejeto kot pozitivna praksa.

V preteklosti je področje projektnih natečajev podrobno urejal Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov.² Iz pravilnika je izhajalo, da je sprejet za potrebe izvajanja Direktive 2004/18/ES. Slednja je bila z novo Direktivo 2014/24/EU razveljavljena z učinkom od 18. aprila 2016, področje projektnih natečajev v skladu z novo direktivo pa je uredil ZJN-3. Kljub temu torej, da zakonodajalec ni izrecno navedel preklica veljavnosti navedenega pravilnika, je treba ugotoviti, da materija, ki jo je pravilnik urejal, ni več v veljavi, hkrati pa je to materijo nadomestil novejši in hierarhično višji pravni akt, tj. ZJN-3. Tudi sicer pravilnik v več delih ni bil usklajen z zakonodajo, na kar je v svoji odločitvi³ opozorila tudi Državna revizijska komisija.

Obveznost sprejetja podzakonskega akta s področja javnih natečajev je zakonodajalec predvidel v noveli Zakona o graditvi objektov,⁴ ki je v 43. členu določala, da je v posameznih primerih treba organizirati izbor strokovno najprimernejše idejne rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju ter da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko določi podrobnejši postopek priprave in izvedbe javnih natečajev. Vse do današnjega dne ta predpis še ni bil sprejet, zato je pravna podlaga, relevantna za izvedbo javnega natečaja, trenutno samo ZJN-3. Posledično so tudi pravila za ravnanje investitorja v primeru javnega natečaja predpisana samo za javne naročnike iz točk a), b) in c) prvega odstavka 9. člena ZJN-3, medtem ko so zasebni investitorji pri izvajanju projektnih natečajev popolnoma svobodni. Iz javnih natečajev so izvzeta tudi javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, in subjekti, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izključne pravice.

Naročniki iz točk a), b) in c) prvega odstavka 9. člena ZJN-3 so tako obvezani izvesti projektni natečaj za potrebe projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, v primerih projektiranja objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov iz skupine 241,⁵ če ocenjena investicijska vrednost presega 500.000 EUR, ali v primerih projektiranja drugih objektov, če ocenjena investicijska vrednost presega 2.500.000 EUR.

Hkrati je za iste naročnike projektni natečaj obvezen tudi v primeru naročanja priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, kadar načrtovane prostorske ureditve posegajo na območja, kjer se spreminja namenska raba območja, kadar površina načrtovane prostorske ureditve presega površino pet hektarjev ali kadar obvezno izvedbo projektnega natečaja določa prostorski akt. Glede slednjega je svoje mnenje⁶ o določbi podalo tudi Ministrstvo za javno upravo, ki navaja, da je izvedba natečaja nujna le v naslednjih primerih:
–    pri pripravi pridobivanja rešitev prostorskih ureditev, kadar gradbeno-tehnične možnosti za njihovo izvedbo dopuščajo zasnovo v različicah,
–    pri urbanističnem načrtovanju,
–    pri krajinskem načrtovanju,
–    pri arhitekturi in inženirskih objektih ali oblikovalskem snovanju ali načrtovanju objektov.

Mejna vrednost, nad katero so naročniki dolžni izvesti projektni natečaj, znaša 20.000 EUR brez DDV na splošnem področju ter 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju. Ker mora naročnik v ocenjeno vrednost vključiti tako stroške vseh nagrad kot tudi stroške morebitnega poznejšega projektiranja, je vrednost po navadi hitro presežena, zaradi česar je pričakovati porast števila projektnih natečajev po uveljavitvi ZJN-3.

ZJN-3 v 100. členu naročnikom omogoča, da natečaj izvedejo v dveh oblikah. V prvi obliki je natečaj zgolj del običajnega postopka javnega naročila storitev. To bo najpogosteje uporabljeno, kadar bo naročnik naročal izdelavo projektne dokumentacije, pri čemer bo kot del merila za izbor najugodnejšega ponudnika upošteval tudi oceno natečajne rešitve. Tudi kadar naročnik povprašuje tako po projektiranju kot gradnji, pa to ni ovira, da v javno naročilo v merilo za izbor ne bi vključil ocene natečajne rešitve. Nagrajevanje rešitev v tovrstnih postopkih ni običajno, saj ponudnik, ki v postopku uspe, pridobi izvedbo posla, s tem pa tudi zahtevano plačilo za predlagano rešitev.

Druga možnost, ki jo daje ZJN-3, pa je, da naročnik najprej izvede natečaj za pridobitev idejne rešitve, pri čemer se z izborom zmagovalca natečaja še ne šteje, da je ta pridobil v izvedbo tudi storitve načrtovanja ali projektiranja. Ker je zmagovalcev lahko tudi več, je v takšnih primerih običajno, da naročnik določi tudi nagrade. Z izbranim zmagovalcem ali zmagovalci, če jih je več, naročnik zatem lahko izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave v skladu s četrtim odstavkom 46. člena ZJN-3.

Tudi sicer je ZJN-3 v delu projektnih natečajev skop in določa predvsem obveznost objav na Portalu javnih naročil, medtem ko za postopkovna pravila določa zgolj spoštovanje splošnih določb ZJN-3, iz česar gre sklepati, da napotuje predvsem na spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja, brez izrecnega poudarka posameznih obveznih pravil. Naročnikom je tako v celoti prepuščeno, da izberejo vrsto natečaja, število članov žirije, način izvedbe natečaja, način zagotavljanja anonimnosti natečajnikov, vsebino pogojev in meril za izbor natečajne rešitve, višino nagrad, ali bodo v postopku izvedli razstavo ipd. Določila ZJN-3 v tem delu so posplošena in poudarjajo pravila, s spoštovanjem katerih naročniki že v običajnih postopkih javnih naročil nimajo posebnih težav.⁷

Naročniki so delno omejeni zgolj pri strokovni usposobljenosti posameznikov, ki jih bodo imenovali v žirijo. Skladno s 103. členom ZJN-3 mora naročnik v primeru zahteve po izobrazbi natečajnikov zagotoviti, da ima vsaj polovica članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost. Sicer pa je treba vlogo žirije ločevati od vloge naročnika, na kar je opozorila tudi Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-280/2007-4. Žirija je namreč pri svojem delu neodvisna od naročnika, naročnik pa je njeno oceno posamezne natečajne rešitve dolžan spoštovati. Naročnik torej nima pravne podlage, da natečajniku dodeli drugačno število točk ali ugotovi, da natečajna rešitev ni skladna z natečajnim elaboratom. Naročnik pa se lahko po prejemu ocen žirije odloči, da javnega natečaja ne bo oddal.

Vsebuje pa ZJN-3 določbo, da mora žirija upoštevati anonimnost udeležencev natečaja, dokler ne sprejme svojega mnenja ali odločitve. Ta zahteva močno razlikuje postopek javnega natečaja od klasičnega postopka javnega naročila za storitve projektiranja in zahteva od naročnika postavitev natančnih pravil o načinu izvajanja določbe. Spoštovanje določbe pa je lahko oteženo, kadar se žirija odloči, da bo uveljavila pravico iz petega odstavka 104. člena ZJN-3, po katerem lahko kandidate povabi, da pojasnijo posamezne vidike projekta. Spoštovanje anonimnosti in pridobivanje pojasnil sta zato mogoči samo tako, da komunikacija poteka v pisni obliki prek imenovanih pooblaščencev.

Pravno varstvo je v projektnih natečajih zagotovljeno izključno pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo osem delovnih dni od objave zadnjega pojasnila naročnika na Portalu javnih naročil, višina zakonsko predpisane takse pa znaša 1.000 EUR. Rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o izboru natečajne rešitve pa je prav tako osem delovnih dni od njene objave na Portalu javnih naročil.

V primeru, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o izboru natečajne rešitve, je lahko naročnik postavljen v zelo neugoden položaj, saj anonimnost natečajnikov ni več spoštovana in torej žirija ne more več posegati v svojo odločitev. Če bi se torej ugotovilo, da je žirija pri podeljevanju ocen kršila pravila razpisne dokumentacije, naročnik najverjetneje ne bi mogel sanirati takšne kršitve postopka, ampak bi moral izvesti nov projektni natečaj. V primeru, da naročnik ne pridobi nobene rešitve, skladne z razpisno dokumentacijo, veljavna zakonodaja tudi ne predpisuje možnosti izvedbe katerega od postopkov s pogajanji.

Obstoječa ureditev projektnih natečajev v ZJN-3 je torej trenutno za naročnike zelo ugodna, saj lahko pravila postopka v veliki meri oblikujejo sami. Vendar pa jim to nalaga tudi breme, da sami zagotovijo način, da bo v postopku izbrana strokovno najprimernejša rešitev. Glede na pomanjkljivo prakso naročnikov na področju natečajev je kljub temu smiselno, da naročniki kljub odsotnosti obligatornih določb še naprej uporabljajo strokovno pomoč pristojnih zbornic ali da na drugačen način zagotovijo sodelovanje strokovnjakov s področja predmeta projektnega natečaja.

1 Uradni list RS, št. 91/2015 (ZJN-3).
2 Uradni list RS, št. 108/04, 114/06 – ZUE, 33/07 - ZPNačrt in 57/12 – ZGO-1D.
3 Glej odločitev DKOM št. 018-252/2014-4.
4 Uradni list RS, št. 57/2012 (ZGO-1D).
5 Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).
6 Objavljeno na http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Stalisca/ZJN_3/ZJN-3_100_clen_projektni_natecji_pri_P.pdf.
7 Na primer: naročnik mora imeti dokazilo, da je objavil obvestilo na Portalu javnih naročil; dostop udeležencev do projektnega natečaja ne sme biti omejen na ozemlje ali del ozemlja države članice; če naročnik število udeležencev omeji, mora določiti jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje,  ...

Vir: Zbornik, 2. Dnevi gradbenega prava, 16. in 17. 11. 2016, Branko Kašnik.