Zakonca, ki imata skupne otroke, nad katerimi imata starševsko skrb, se po DZ, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.¹ Predhodno svetovanje se podobno kot nekdaj svetovalni razgovor ne izvede, če je eden od zakoncev nerazsoden, neznanega prebivališča, pogrešan ali če eden ali oba zakonca živita v tujini. Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev. Center za socialno delo povabi stranki na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje. O opravljenem predhodnem svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze (prvi in drugi odstavek 204. člena DZ).

Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je postala zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, oziroma ali obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze (200. člen DZ). Zakonca, ki na predhodnem svetovanju ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze, strokovni delavec centra za socialno delo seznani z možnostjo prostovoljne udeležbe na strokovnem svetovanju z namenom ohranitve zakonske zveze. To strokovno svetovanje izvajajo centri za socialno delo. Udeležijo se ga lahko tudi zunajzakonski partnerji, ki imajo težave v partnerskem življenju (201. člen DZ). Zakonca, ki na predhodnem svetovanju ugotovita, da je zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, strokovni delavec centra za socialno delo seznani s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družinsko skupnost.

Center za socialno delo v predhodnem svetovanju pridobi tudi podatke za mnenje o tem, kakšna sodna odločitev glede varstva, vzgoje, preživljanja in stikov s starši je v korist otroka oziroma ali so sporazumi glede otrok pri sporazumni razvezi otroku v korist. Pri razvezi na tožbo si mora center za socialno delo v predhodnem svetovanju prizadevati tudi, da bi starša vsaj o katerem od vprašanj glede otrok dosegla sporazum. V ta namen zakoncema predstavi namen in postopek mediacije. Ob soglasju zakoncev lahko center za socialno delo predhodno svetovanje nadaljuje s postopkom mediacije. Zakonca se mediacije lahko udeležita tudi pri drugih izvajalcih (202. člen DZ).

DZ ne določa niti, da morata zakonca ob vložitvi predloga za sporazumno razvezo ali razvezo na tožbo izkazati, da sta se prej udeležila predhodnega svetovanja, niti pravnih posledic za neudeležbo (zavrženje predloga ali tožbe za razvezo). DZ določa le, da center za socialno delo v zapisniku o predhodnem svetovanju navede, katera oseba se ni udeležila razgovora ter razloge njene neudeležbe, če so mu znani (tretji odstavek 204. člena DZ).
Podobno vprašanje se je odpiralo ob noveli ZZZDR iz leta 2004, ki je določila, da morajo starši, ki se ne razvezujejo, zahtevi, naj sodišče uredi vprašanje varstva, vzgoje, preživljanja in stikov s starši, predložiti dokazilo centra za socialno delo, da so se o spornem vprašanju skušali sporazumeti ob njegovi pomoči. Prevladalo je stališče, da vloge ni mogoče zavreči brez poziva stranki za njeno dopolnitev, saj zakon zavrženja ni izrecno določal. Sodišče je moralo vložnika v skladu s splošnimi določbami ZPP pozvati k njeni dopolnitvi. Če vložnik vloge ni dopolnil, jo je sodišče zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Predhodno svetovanje ima, enako kot opisana ureditev iz novele ZZZDR leta 2004, v ospredju varstvo otrokove koristi, zato bi morali šteti, da morajo starši ob vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze izkazati, da so se predhodnega svetovanja udeležili. Če tega dokazila ne predložijo, jih mora sodišče pozvati na dopolnitev vloge po zgoraj opisnih pravilih. Navedeno odprto vprašanje kaže v prihodnje v zakonu izrecno urediti.² DZ sicer predvideva, da bo minister, pristojen za družino, podrobneje uredil izvajanje predhodnega svetovanja, vendar to za uveljavitev pravice do razveze pomembno vprašanje ne sodi v pravilnik, ki po ustavi ne sme urejati pravic (87. člen URS).

Če sta starša o katerem od vprašanj glede otrok (o varstvu, vzgoji, stikih s starši, preživljanju) dosegla sporazum, se tak sporazum, ki ustreza otrokovi koristi, v razveznem postopku zapiše v obliki sodne poravnave. Če se starša ne sporazumeta o vprašanjih glede otroka ali njun sporazum ni v otrokovo korist, o teh vprašanjih odloči razvezno sodišče. Po DZ lahko sodišče pri varstvu in vzgoji odloči, da imajo starši tudi po razvezi zakonske zveze še naprej skupno varstvo otroka. Odločitev sodišča in sodna poravnava o skupnem varstvu in vzgoji morata vsebovati tudi odločitev oziroma sporazum o stalnem prebivališču otroka, o tem, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka, in o preživljanju (139. člen DZ). Pri odločanju o varstvu in vzgoji lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče tudi vse ukrepe za varstvo otrokove koristi. Sodišče pri odločitvi oziroma preizkusu sporazuma staršev o varstvu, vzgoji, stikih s starši in preživljanju upošteva tudi mnenje razsodnega otroka, ki ga je otrok izrazil sam ali po zaupniku, in mnenje centra za socialno delo o otrokovi koristi (143. člen DZ).

Sodbo o razvezi zakonske zveze pošlje sodišče v osmih dneh po njeni izdaji upravni enoti, ki razvezo vpiše v matični register (četrti odstavek 98. člena DZ). Razveza zakonske zveze šteje med zakonske spore iz 27. poglavja ZPP (407. člen ZPP), zato zanjo velja pravdni postopek.

¹ Predhodnega svetovanja se udeležita, preden predlagata sodišču, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih s starši ali z drugimi osebami ter o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, tudi starša, ki se ne razvezujeta (203. člen DZ).

² Tako rešitev je predvideval 197. člen predloga DZ, v: Zupančič K. (red.), Reforma družinskega prava, predlog novih predpisov s komentarjem. Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 284.

Vir: Družinski zakonik (DZ) z uvodnimi pojasnili prof. dr. Barbare Novak.