Pred nekaj desetletji skorajda nismo pomislili, da bi plačilo opravili na drugačen način kot z gotovino. Odtlej je bil razvoj plačilnih tehnologij izjemno hiter in danes vedno več ljudi uporablja digitalne denarnice in digitalizirane plačilne kartice. Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku, Slovenija pri deležu brezgotovinskega plačevanja še vedno krepko zaostaja za najrazvitejšimi državami.

Skandinavske države, med katerimi prednjači Švedska, so svetel zgled brezgotovinskega plačevanja in  široke uporabe najnaprednejših oblik digitalnega plačevanja. Na Švedskem močno spodbujajo uporabo digitalnih plačil, njihov delež brezgotovinskih plačil presega 90%. Razlogov zakaj država spodbuja brezgotovinska plačila je več, med ključnimi pa bi lahko omenili, da s pomočjo brezgotovinskega poslovanja kupci lažje nadzorujejo in spremljajo svojo porabo, negotovinska plačila so varna, na drugi strani pa prinašajo koristi tudi državam, saj prispevajo k zmanjšanju sive ekonomije in s tem povečujejo obseg pobranih davkov.

Žal je delež gotovinskih plačil v Sloveniji še vedno visok. Gotovina ostaja največkrat uporabljen plačilni instrument. Po nekaterih podatkih je bilo leta 2022 v Sloveniji 73 % vseh plačil na prodajnih mestih izvedenih z gotovino. Razlogi za visok delež gotovinskih plačil so mnogoteri, zagotovo pa je med ključnimi nezadostna pokritost s POS terminali, saj četrtina prodajnih mest s fizičnimi trgovinami ne omogoča plačila s karticami. Pomembna razloga sta tudi visok delež sive ekonomije, ter nizka stopnja finančne pismenosti. V NLB si prizadevajo, da se delež gotovinskih plačil zniža ter da se potrošnikom omogoči izbira, na kakšen način želijo izvesti plačilo.

Cilj je omogočiti najboljšo uporabniško izkušnjo

Ljudje bodo prepoznali prednosti uporabe sodobnih plačilnih storitev, če bodo slednje predstavljene na ustrezen način in predvsem, če bodo omogočale najboljšo uporabniško izkušnjo. V ta namen je NLB v zadnjih letih prestavila celo vrsto novih plačilnih storitev.

Z nedavno uvedbo plačevanja s storitvijo Apple Pay je NLB potrdila vlogo digitalno napredne banke. Ni pa to edina novost, ki jo je NLB uvedla v zadnjem letu dni. Leta 2023 je bila vpeljana tudi storitev Google Pay, predstavljena je bila nova digitalna banka Klik, ki omogoča enako uporabniško izkušnjo na vseh napravah, torej tako na pametnih telefonih, kot na računalnikih in nenazadnje uvedba ponudbe za trgovce- t.j.  mobilne aplikacije NLB Smart POS rešitve, ki omogoča, da trgovec svoj pametni telefon ali tablico uporablja tudi kot POS terminal.

Pri razvoju inovativnih bančnih storitve, pa banke med seboj tudi sodelujejo. Banke, ki delujejo v Sloveniji so tako skupaj razvile rešitev za takojšna plačila Flik, ki še posebej pri plačilih preko spleta, omogoča izjemno uporabniško izkušnjo, primerljivo podobnim produktom v najrazvitejših državah v Evropi. Da je storitev Flik priljubljena med uporabniki dokazujejo tudi konkretne številke. Število uporabnikov Flik storitev se je lani v Sloveniji v primerjavi s preteklim letom povečalo za 36%, še bolj optimistična pa je rast posameznih storitev – uporaba najbolj priljubljene storitve Flik plačil P2P (prenos sredstev na podlagi mobilne številke ali e-maila) se je v lanskem letu skoraj potrojila. Naravnost eksponentna pa je rast Flik spletnih plačil P2eM, saj je število transakcij od nekaj tisoč v letu 2022 poskočilo na preko 150 tisoč v letu 2023.

V sistem Flik se je pred kratkim vključila tudi Uprava Republike Slovenije za javna plačila, kar pomeni, da lahko stranke odslej na spletu s Flikom plačujejo davke, e-storitve proračunskih uporabnikov, med katerimi so tudi upravne enote, fakultete in knjižnice.

Sodobne digitalne plačilne storitve približujejo uporabo javnih storitev

Veliko priložnost za uporabo sodobnih digitalnih plačil v NLB vidijo tudi na segmentu mobilnosti. Projekt mestne kartice CeKR, ki ga razvijajo v sodelovanju z Mestno občino Kranj, Viso in ostalimi partnerji je korak v tej smeri. Kranjčanke in Kranjčani ter obiskovalci Kranja bodo namreč lahko z eno mestno predplačniško kartico uporabljajo vse mestne storitve, na primer avtobusni prevoz in mestna kolesa ter vozila iz sistema souporabe (car sharing), plačevali parkirnino in druge storitve, si v mestni knjižnici izposojali knjige, kartico uporabljali za dostop do omejih območij v mestnem jedru in podobno. Kartica jim bo prinašala tudi določne ugodnosti, saj bo služila tudi kot kartica zvestobe. Nadomestila bo torej cel skupek drugih načinov plačevanja in uporabe vseh teh storitev. V NLB ocenjujejo, da bo kranjska mestna kartica prerasla v 'gorenjsko regijsko kartico' in s tem dostop do vseh teh storitev omogočala na širšem območju Gorenjske; o vpeljavi tega sistema pa se že pogovarjajo tudi z nekaterimi drugimi občinami v Sloveniji, ki načrtujejo nadgradnjo obstoječih mestnih kartic. Cilj NLB je, da bi ta inovativen pristop prevzeli tudi izven meja Slovenije, torej tudi drugod po regiji, kjer deluje NLB Skupina.

Da je potencial na področju uporabe digitalnih storitev v mobilnosti izjemno velik dokazuje tudi projekt vpeljave plačevanja ljubljanskih mestnih avtobusov (LPP) s plačilnimi karticami, pri katerem je sodelovala tudi NLB. Potniki LPP, predvsem turisti in tisti, ki zgolj občasno obiščejo Ljubljano, lahko namreč sedaj veliko enostavneje uporabljajo ljubljanski mestni transport, s čimer se je precej izboljšala tudi uporabniška izkušnja LPP.

Kot poudarjajo v NLB, si bodo še naprej prizadevali, da bodo strankam zagotavljali najnaprednejše inovativne storitve, ob tem pa se tudi zavedajo, da so določeni segmenti strank manj dovzetne za tovrstne novitete. Zaradi tega želijo strankam ponuditi izbiro med več možnostmi plačevanja in jih ne želijo siliti v točno določen način plačevanja. Ob tem novosti uvajajo postopoma, pri tem pa varnosti posvečajo največjo pozornost.

O razvoju digitalnih plačil in številnih drugih tematikah bomo razpravljali na prihajajoči 7. konferenci Novi izzivi, vodilni konferenci o digitalizaciji storitev.

Vir: NLB, d.o.o. – partner konference Novi izzivi.