Možnost »preselitve« družbe v tujino ni nekaj, kar je samoumevno. To dobro ponazarja eden od novejših primerov, ki ga je v Nemčiji obravnavalo Višje deželno sodišče Zweibrücken. V sklepu 3 W 12/22 z dne 11. julija 2022 je odločilo, da vpis nemške GmbH v turški register kot limited sirketi (turška d. o. o.) ni razlog za izbris družbe iz registra po nemškem pravu, zato ta ne more pomeniti prenosa sedeža v drugo državo in s tem formalnega statusnega preoblikovanja družbe.

Drugače je, če se uporablja pravo EU. Sodišče EU je tematiko čezmejnih preoblikovanj obravnavalo v več zadevah (Centros, Überseering, Insipe Art, Cartesio, VALE), nazadnje v odločitvi v zadevi Polbud z dne 25. oktobra 2017). Družbeniki poljske Polbud Wykonawstwo sp. z. o. o. (družbe, ki je po pravni obliki primerljiva z našo d. o. o.) so nameravali preseliti sedež svoje družbe v Luxemburg, s čimer bi družba ob nespremenjeni identiteti prevzela pravno obliko SarL (luksemburško inačico naše d. o. o.). V Luxemburgu je bila sprememba pravne oblike vpisana v register brez kakršnih koli težav, poljsko registrsko sodišče pa je izbris družbe iz registra pogojevalo s predhodno izvedbo likvidacijskega postopka in zato predlog za izbris iz registra zavrnilo.

Sodišče EU je zavzelo jasno stališče, da je pravo države članice, po katerem se izbris družbe, ki se želi s prenosom statutarnega sedeža preoblikovati v pravno obliko, podvrženo pravu druge države članice, pogojuje s prenehanjem te družbe, v nasprotju s svobodo ustanavljanja podružnic.

Možnost preselitve sedeža iz ene države članice v drugo državno članico je zdaj na evropski ravni še posebej regulirana, in sicer z Direktivo (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (tako imenovana mobilnostna direktiva). Poleg čezmejnih preoblikovanj, ki v delitvi statusnih preoblikovanj na materialna in formalna spadajo med slednja, torej med formalna statusna preoblikovanja, je direktiva na novo uredila še čezmejne delitve in novelirala določbe o čezmejnih združitvah.

Čezmejna delitev je delitev, ki ji je dodan čezmejni element, kar pomeni, da mora za vsaj dve družbi, ki sta udeleženi pri delitvi, veljati zakonodaja različnih držav članic. Posebnost je tudi ta, da so v skladu z evropskim pravom dopustne le tiste delitve, pri katerih se sredstva in obveznosti prenašajo na novoustanovljene družbe, kar pomeni, da ni dopustna čezmejna delitev s prevzemom. Kot izhaja iz preambule direktive, je možnost delitev s prevzemom izključena zaradi zapletenosti takih primerov, ki bi zahtevali sodelovanje pristojnih organov različnih držav članic. Poleg tega bi pomenile dodatno tveganje za obid prava EU in nacionalnega prava.

Mobilnostna direktiva je bila implementirana z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), ki je bila sprejeta 28. junija 2023 in objavljena v Uradnem listu RS 10. julija 2023. Ob mobilnosti direktivi je zakonodajalec z novelo ZGD-1L prenesel še Direktivo (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (tako imenovano digitalizacijsko direktivo).

Digitalizacija evropskega korporacijskega prava je del skupne strategije za digitalizacijo notranjega trga, namenjene prilagoditvi prava EU izzivom, ki jih prinaša digitalizacija, ter s katero se želi povečati učinkovitost in konkurenčna sposobnost evropskega gospodarstva. Namen digitalizacijske direktive, ki ob mobilnostni direktivi tvori glavnino tako imenovanega korporacijskopravnega svežnja (angl. Company Law Package), ki ga je predlagala Evropska komisija dne 25. aprila 2018, je uvedba novih in dopolnitev že veljavnih pravil, da se doseže čim večja uporaba digitalnih orodij in spletnih postopkov v vseh fazah življenjskega cikla družbe.

V središču je dopustitev on-line ustanavljanja družb, ob tem pa so z direktivo urejena še nekatera druga vprašanja, kot sta denimo spletna registracija podružnic in predložitev dokumentov. Ta vprašanja imajo države članice zelo različno urejena. Nekatere so že pred uvedbo direktive zagotavljale celovite in uporabnikom prijazne storitev v celoti na spletu, druge pa takih spletnih rešitev niso zagotavljale oziroma jih niso zagotavljale v vseh fazah življenjskega cikla družbe in so denimo dopuščale ustanovitev le ob osebni navzočnosti vlagateljev.

Novela ZGD-1L je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, vendar za številne zakonske določbe veljajo posebni roki za začetek veljavnosti, ki so daljši od splošnega vacatio legis. Večinoma gre za določbe, katerih izvrševanje je povezano z zagotovitvijo tehničnih pogojev, tako da se bodo te določbe začele uporabljati, ko bodo ti pogoji zagotovljeni, vendar najpozneje 1. januarja 2025.

Implementacija evropskih direktiv je bila osnovni cilj novele ZGD-1. Hkrati pa so bila z novelo urejana še nekatera druga pomembna vprašanja, od katerih je treba omeniti predvsem sistemsko ureditev virtualne skupščine ter z njo povezano modifikacijo delničarjeve pravice do obveščenosti. Slednja odpira kar nekaj vprašanj, s katerimi se bo slej kot prej srečala poslovna praksa.

Na ta in še na nekatera druga vprašanja bo odgovorjeno v Uvodnih pojasnilih k noveli ZGD-1L, ki bodo v kratkem izšla pri Uradnem listu RS. Uvodna pojasnila nudijo v primernem obsegu sistematičen in razumljiv pregled vseh pomembnejših novosti, ki jih je prinesla novela ZGD-1.

Recenzenta uvodnih pojasnil sta uveljavljena profesorja s področja gospodarskega prava dr. Klemen Podobnik iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Jaka Cepec iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.  

Avtor: prof. dr. Peter Podgorelec