Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-150/15-25 dne 10. 11. 2016 ugotovilo neustavnost glede možnosti ustanovitve združenja mestnih občin, ki brez možnosti pridobitve statusa reprezentativnosti vodi do izvotlitve pravice mestnih občin do združevanja oziroma zastopanja njihovih interesov, saj sta jim onemogočeni oziroma omejeni učinkovito sodelovanje in zastopanje njihovih interesov v razmerju do države. Neustavnost naj bi odpravil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.

Zakon o lokalni samoupravi ureja tri institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja. Prva je namenjena skupnemu zagotavljanju javnih služb, kar občine zagotavljajo s soustanoviteljstvom javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov. Druga uspešna oblika medobčinskega sodelovanja so skupne občinske uprave, tretja (sicer edina institucionalna oblika medobčinskega sodelovanja, ki ima pravni status javnega prava) oblika sodelovanja, ki pa se v praksi ni uveljavila, so interesne zveze občin. Poleg uskladitve z Ustavo RS in drugimi predpisi so cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi tudi okrepiti vlogo ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov občin prenesejo občine, poenostaviti postopke ustanavljanja institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja, spodbuditi občine k prenosu nalog na zvezo in spodbuditi uporabo participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju. Hkrati je cilj tudi uskladitev z drugimi predpisi, s katerimi je v neskladju: od predpisov, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti do državnega odvetništva.

Po ugotovitvi, da ožji deli občin vse bolj izgubljajo vlogo izvajalcev občinskih nalog, sprememba zakona predvideva črtanje dela prvega odstavka 19.b člena, ki je občinam omogočal določiti širši nabor nalog ožjih delov občin, ki jih občina prenese na ožji del občine. Doslej je bila ta možnost omejena le na urejanje prostora, varstvo okolja, lokalne ceste, upravljanje s premoženjem ožjega dela občine in pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti. S prenosom nalog naj bi v občini prišlo do dekoncentracije nekaterih funkcij, tako da se izkoristi zainteresiranost ljudi v ožjih delih občine za reševanje zadev, ki se nanašajo na njihovo neposredno okolje.

Spremembe se nanašajo na podporo zahtevi za razpis referenduma. Spremenjen četrti odstavek 47. člena, ki sicer določa dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem, s predlagano spremembo določa, da stvarno in krajevno pristojen organ, to je upravna enota, na območju katere je občina, v kateri se zahteva razpis referenduma, lahko izvede zgolj preverjanje pravilnosti navedenih osebnih podatkov in obstoj volilne pravice pred potrditvijo podpore, ne pa tudi samega podpisa. Dodan pa je tudi nov peti odstavek, v katerem je zapisano, da lahko volivci svojo podporo zahtevi za razpis referenduma s kvalificiranim elektronskim podpisom oddajo tudi preko enotnega državnega portala eUprava.

Spremembe pa se nanašajo tudi na urejanje participativnega proračuna. V dopolnjenem 48. členu je tako določeno, da občina delež sredstev, namenjen za projekte, ki jih bodo predlagali in o njihovem vrstnem redu glasovali prebivalci, določi z odlokom o proračunu. Hkrati pa občino zavezuje, da je – ko se za takšno rešitev odloči – o tem dolžna izvesti posvetovanje s prebivalci.

Več o tem boste lahko prebrali v novi izdaji knjige Lokalne volitve 2018, ki izide predvidoma junija 2018.

Vir: Uradni list RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.