Predlagana določba ločuje med javnoveljavnimi programi in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost. Pravico do izvajanja javnoveljavnih programov imajo le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko zasebne šole izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost – zanje je pristojni strokovni svet ugotovil, da izpolnjujejo v zakonu določene pogoje: dosegati morajo enakovredni izobrazbeni standard, cilji programa morajo biti skladni s cilji vzgoje in izobraževanja v RS, predlagane spremembe pa temu dodajajo še zahtevo po preverjanju, ali predlagani program prispeva k bogatitvi šolskega prostora in ali daje staršem možnost izbire. Uvedbo programov, ki so pridobili javno veljavnost po ZOFVI-N, ves čas šolanja prve generacije evalvira pristojni javni zavod.

Zasebne šole, vpisane v razvid izvajalcev, ki se lahko financirajo iz javnih sredstev, morajo po predlogu izpolnjevati naslednje pogoje:
– zagotavljati morajo vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino;
– glasbena šola mora v vzgojno-izobraževalnem glasbenem programu izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov in imeti vpisanih najmanj 35 učencev,
– zasebne šole pa morajo imeti zaposlenih vsaj 80 % učiteljev oz. vzgojiteljev, potrebnih za izvedbo izobraževalnega programa, ki je pridobil javno veljavnost.

Zasebni osnovni šoli se za izvedbo obveznega dela programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja 100 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole, in 85 % sredstev, ki jih zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole.

Ker višina nakazil iz šolskega sklada za otroke, učence in dijake iz socialno ogroženih družin v večini primerov presega z zakonom določeno mejo vrednosti darila, ki ni obdavčeno, bodo vsa povračila iz šolskega sklada oproščena davka.

ZOFVI-N se dotika tudi postopka imenovanja ravnatelja. Predvideva izločitev kandidata za ravnatelja, če je ta obenem član vzgojiteljskega, učiteljskega oz. predavateljskega zbora, član organa lokalne oziroma samoupravne narodne skupnosti, ki poda mnenje o kandidatu, ali član sveta staršev. Uvaja pa tudi soglasje ministra: če minister ne soglaša s sklepom sveta šole, mora slednji ponoviti postopek za imenovanje ravnatelja in javni razpis. Če minister ne soglaša s predlogom, ker meni, da je bil kršen postopek za imenovanje in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, o tem obvesti pristojni inšpektorat. Soglasje ministra je potrebno tudi v postopku razrešitve ravnatelja, vendar le, če ni bil razrešen na njegov predlog.

Zakon prinaša tudi spremembo poimenovanja dosedanjega »pomočnika vzgojitelja« v »vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja«, saj je po ugotovitvah stroke že davno presežena delitev na dejavnosti, ki jih izvaja pomočnik vzgojitelja, in na tiste, ki jih izvaja vzgojitelj.

Vir: Uradni list RS, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-N).