V Zakonu o zaščiti prič je zapisano, da mora oseba v primeru izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov po izteku z zakonom določenega roka ponovno uporabljati svojo izvirno identiteto ter izvirne dokumente, prirejene dokumente pa nemudoma vrniti. Dopolnitev 25. člena omogoča, da se zaščitena oseba sama odloči, katero identiteto bo uporabljala po zaključku programa in torej lahko obdrži in še naprej uporablja spremenjeno identiteto. Odločitev osebe mora biti izražena v pisni obliki, uporaba izvirne identitete pa ne vpliva na pravice in obveznosti iz zakonske zveze in družinskih razmerij, ki so nastale v času izvajanja programa zaščite.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti prič vključuje tudi člene, ki se nanašajo na mednarodno izmenjavo podatkov in oseb. Mednarodna izmenjava se izvaja s pogodbenicami mednarodnih pogodb, ki določajo tudi mednarodno izmenjavo in zaščito ogroženih oseb in obvezujejo Republiko Slovenijo. Premestitev zaščitene osebe izven ozemlja Republike Slovenije ali na ozemlje Republike Slovenije se opravi na podlagi pisnega dogovora enote in organa pogodbenice, ki je pristojen za izvajanje programa zaščite. Pristojni organ za zaščito prič mora pri tem posredovati osebno ime, enotno matično številko občana ali rojstne podatke, spol, če gre za tujca pa lahko tudi drugo splošno identifikacijsko številko, ki mu jo je dodelila država državljanstva, davčno številko, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, podatke o zdravstvenem stanju, predkaznovanost, podatke o odprtih kazenskih postopkih zoper osebo, izobrazbo in delovne izkušnje, članstvo v klubih – podatke, ki jih predpisuje dopolnjen 14. člen. Pristojni organ za zaščito prič pogodbenice lahko obdeluje tudi podatke o narodnosti in veroizpovedi, če so mu bili zakonito posredovani, ali pa jih sam pridobi na podlagi izrecne osebne pisne privolitve zaščitene osebe. Po spremembi 27. člena se uveljavljajo pogoji za sodelovanje tudi z mednarodnimi organizacijami, ki nimajo statusa države (npr. Mednarodno kazensko sodišče).

Dopolnitev 12. člena pristojnemu državnemu tožilcu nalaga, da namesto pridobitve soglasja za zbiranje osebnih podatkov pridobi soglasje za njihovo obdelavo, ki zajema tudi njihovo zbiranje. Zakon vključuje tudi člene o hrambi spremembe identitet. Dostop do podatkov in dokumentarnega gradiva zaposlenim v enoti, kadar izvajajo naloge, povezane s predhodno zaključenim programom zaščite, dovoli vodja enote. Po prenehanju programa zaščite lahko osebe, ki so bile obravnavane na podlagi tega zakona, in tretje osebe dostopajo do podatkov na podlagi pisne zahteve, ki mora vsebovati osebne podatke vlagatelja, vrsto podatkov, ki jih vlagatelj potrebuje za uresničevanje pravic ali izvrševanje obveznosti in obrazložen namen uporabe podatkov. 34. členu je dodana dopolnitev o prepovedi obveščanja posameznika, na katerega se zbrani podatki nanašajo, ki jo je potrebno omejiti le za nujno potreben čas, s čimer se preprečijo škodljive posledice, ki bi nastale s seznanitvijo posameznika z zbranimi podatki.

Vir: Uradni list RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti prič.