Predlog zakona temelji na pozivu občinam, da intenzivneje pristopijo k reševanju problematike kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo preko zasebnih zemljišč, in poskrbijo za ureditev lastninskih razmerij ali izvzamejo zemljišča iz kategorizacije občinskih cest.

Predlog zakona določa tudi t. i. domnevo priposestvovanja, in sicer se domneva, da je nepremičnina pod cestnim telesom javne ceste v javni lasti, če je na njej več kot 20 let zgrajena javna cesta. Na tovrstni nepremičnini se vpiše lastninska pravica v korist Republike Slovenije oziroma občine, na kateri leži nepremičnina.

Predlog za vpis v zemljiško knjigo lahko vložita minister, pristojen za okolje in prostor, oziroma župan občine, o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice pa odloča zemljiškoknjižno sodišče. Predlog pa daje pravice tudi zemljiškoknjižnemu lastniku: le-ta lahko z ugovorom zoper sklep izpodbija domnevo lastništva. V primeru ugovora ima lastnik pravico, da v roku 30 dni vloži tožbo, s katero izpodbija domnevo lastništva. Vendar pa predlog zakona pritožbo zemljiškoknjižnega lastnika dopušča zgolj, če ta dokaže, da je nasprotoval gradnji in uporabi javne prometnice, Republika Slovenija oziroma občina pa kljub dokazanemu nasprotovanju nista izpeljali postopka odkupa, razlastitve ali pa nista pridobili vsaj dovoljenja lastnika nepremičnine za gradnjo javne ceste. Če lastnik v roku 30 dni ne vloži tožbe ali če sodišče njegovo tožbo zavrne ali zavrže, se zavrne tudi pritožba zoper sklep o vpisu lastninske pravice. V primeru razlastitve se po predlogu izbrišejo hipoteke in druga bremena.

Če je bila javna cesta zgrajena pred manj kot 20 leti in če Republika Slovenija oziroma občina nista lastnici nepremičnine, na kateri je cesta zgrajena, predlog zakona predvideva možnost odkupa nepremičnine po tržni vrednosti. Zemljiškoknjižni lastnik pa ni upravičen do uporabnine zaradi uporabe nepremičnine za javno cesto.

Predlog določa tudi postopke pri parcelaciji. Ker dejanski potek javnih cest in poti praviloma ne obsega celotnih zemljiških parcel, pač pa le posamezne dele, in ker ob gradnji v preteklosti večinoma ni bila izvedena parcelacija, 2. člen predloga daje podlago za njeno izvedbo. S parcelacijo, ki se lahko opravi ne glede na privolitev zemljiškoknjižnega lastnika, se določi predel, glede katerega se ureja lastninska pravica.

Občinske ceste z neurejenimi lastninskimi razmerji povzročajo številne težave zemljiškoknjižnim lastnikom zemljišč, preko katerih potekajo, in uporabnikom teh cest, ki se odražajo tako na kaznovalnem kot na civilnopravdnem področju. S predlogom zakona se tako rešuje problematika 23.000 km neodmerjenih in zemljiškoknjižno neurejenih kategoriziranih cest, saj predlog omogoča, da se sistemsko sanira pravni položaj, kadar država in občine vzdržujejo tiste javne ceste, ki so zgrajene na zemljiščih, sicer formalno vpisanih na posameznike in ne na Republiko Slovenijo ali občino.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o ureditvi lastništva javnih cest.