Delovanje sistema financiranja občin je bilo v času javnofinančne krize še posebej pod drobnogledom. Za doseganje fiskalne stabilnosti v državi je treba prilagoditi tudi sredstva za občine in zmanjšati predvsem stroške za izvajanje zakonskih nalog občin. Analize kažejo, da je treba izboljšati zdajšnji model izračuna povprečnine in pri tem upoštevati podatke o dejanskih oziroma standardiziranih stroških, kadar je to mogoče. Iz osnove za izračun povprečnine je po predlogu treba izvzeti sredstva sofinanciranja posameznih občinskih nalog iz državnega proračuna in s strani uporabnikov javnih storitev, namenjenih za financiranje teh nalog. Predlog tako v tretjem odstavku 6. člena predvideva, da so vir financiranja občin prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.

Predlog zakona vpeljuje tudi spremembe na področju izračunavanja povprečnih stroškov. Ti naj bi se izračunali kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji dve proračunski leti, ob tem pa naj bi se upoštevali tekoči dohodki in transferi v preteklih štirih letih, povečan ali zmanjšan obseg ocenjenih dohodkov in transferov za tekoče leto, prav tako tudi zmanjšanje tekočih dohodkov in transferov za sredstva sofinanciranja občinskih nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov javnih storitev ter zmanjšanje za obvezne dajatve v prejšnjih štirih letih.

Predlog vključuje tudi primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto, ki jo po obrazcu, zapisanem v 13. členu, ugotovi ministrstvo. Spremembe naj bi prispevale k večji odvisnosti višine primerne porabe od demografske strukture prebivalstva – ob upoštevanju povečanja števila prebivalcev občin in staranja njenih prebivalcev.

Na področju financiranja investicij predlog predvideva spremembo skrajnega roka za predložitev sprememb načrtov porabe s 15. septembra na 15. avgust. Predvideva tudi, da mora neposredni uporabnik državnega proračuna določiti obseg sofinanciranja te investicije po naslednjih merilih: če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 0,9, se sofinancira v višini 100 % upravičenih stroškov investicije brez DDV, če je manjše od 1, se sofinancira v višini 90 %, če je manjše od 1,10, se sofinancira v višini 80 %, če je manjše od 1,20, se sofinancira v višini 70 %, če je manjše od 1,30, se sofinancira v višini 60 %, in če je manjše od 1,40, se sofinancira v višini 50 %.

Občinam se po predlogu v tekočem letu za organizirano skupno opravljanje posameznih nalog zagotavljajo dodatna sredstva za plače, druge izdatke in prispevke zaposlenim, ki so povečana za 20 %. Če je občina z najmanj tremi občinami vključena v skupno občinsko upravo in se zanjo opravljajo najmanj tri naloge, je upravičena za financiranje nalog v višini 40 %. S predlagano spremembo se zvišuje tudi prag za sofinanciranje z dosedanjih dveh na najmanj tri občine. Skupne občinske uprave, ki združujejo manj kot tri občine, po preteku dveletnega predhodnega obdobja torej ne bodo več upravičene do sofinanciranja. Za vsako nalogo, ki jo skupna občinska uprava bodisi ne opravlja bodisi jo opravi dodatno, se višina sofinanciranja po predlogu zmanjša oziroma poveča za 5 %.

Predlog zakona o spremembah Zakona o financiranju občin (ZFO-1) med spremembami navaja tudi financiranje občin z narodnostno mešanim prebivalstvom: iz državnega proračuna se jim po predlogu zagotovijo sredstva za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin.

Vir: Uradni list RS, Predlog zakona o spremembah Zakona o financiranju občin (ZFO-1).