Delo projektantov je s sprejemom nove gradbene zakonodaje 1. junija 2018 doživelo številne spremembe. Med prvimi so morali uporabiti določbe novega gradbenega trojčka, povečale so se njihove obveznosti, kljub temu pa pričakujejo, da se bodo tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Preverite ali so sedaj gradbeni postopki res krajši in enostavnejši.

Tematika nove gradbene zakonodaje je preobsežna, da bi jo podrobno analizirali. Dejstvo pa seveda je, da se je za vse udeležence zelo spremenila in da bomo potrebovali nekaj časa, da se je bomo vsi deležniki navadili.

Med prvimi, ki jo bomo morali uporabiti pri našem delu, smo zagotovo projektanti. V našem podjetju Elea iC dejansko že izdelujemo projekte v skladu z novo zakonodajo, izdelali smo že DGD in PZI ter pridobili gradbeno dovoljenje po novi zakonodaji. V resnici je vse potekalo zelo hitro in sorazmerno enostavno, čeravno je bila stavba manjša. Še najbolj se nam je zatikalo pri »interaktivni tabeli«, ki jo je za vse vrste različnih zahtev za izdajo, izjav, formularjev izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Pri našem projektu je bila pogodba sklenjena že pred uveljavitvijo nove zakonodaje, ki je začela veljati 1. junija 2018. Glede na določila zakona bi projekt sicer lahko izdelali v skladu s staro zakonodajo, vendar smo se skupaj z naročnikom odločili, da vlagamo po novi zakonodaji. To je dopustno, če so bile pogodbe sklenjene pred 1. junijem 2018.

Na splošno se vedno znova postavlja vprašanje, ali imamo projektanti sedaj manj dela, saj naj bi bili postopki krajši in enostavnejši. Morda bi lahko to tematiko primerjali z vprašanjem, ali je cenejša izdelava projekta, kjer je projektant dobil na začetku navodilo, da morajo biti zgrajeni projekt na koncu najcenejši na trgu, da mora za vse svoje parcialne odločitve pridobiti več ponudb, jih med sabo navzkrižno primerjati, izdelati evaluacijo vseh materialov in cen itn. Jasno je, da delo pri takem projektu vzame več časa, je pa na koncu cenejši.

Podobno je z optimizacijo dela pri gradbenih dovoljenih. Zato, da bo nekaj hitrejše in boljše, mora v to investirati več subjektov. Dejansko se bo delo v državnih organih prerazporedilo, pri projektantih pa nekoliko povečalo.

Ključno pri tem je, da je pridobivanje gradbenega dovoljenja za projektanta bolj ko ne stranski produkt, bistvo za projektanta je »izdelava projekta«, ki mora biti seveda skladen z vsemi predpisi, standardi in prostorsko zakonodajo. Veliko večino časa porabimo za kreativno snovanje, izris in detajliranje projekta. Sam postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ter boj z upravnimi enotami in drugimi »mlini na veter« sta v resnici za nas administrativno in ne zelo zaželeno delo.

Ko se bodo postopki in predvsem zapleti zmanjšali, bomo imeli projektanti dejansko manj dela, še posebej, če pri tem upoštevamo nastale zaplete, ki pa pogosto niso bili plačani. Neredko so naročniki za zaplete in zamude pri izdaji gradbenih dovoljenj, večinoma neupravičeno, krivili projektante.

Osebno sem optimist in ocenjujem, da se bodo ta tveganja, ki so bila sedaj popolnoma na strani naročnika in projektanta, zmanjšala in prerazporedila na vse deležnike, vključno z državo in občinami. Ti organi de facto ne bodo prevzemali nekih posebnih tveganj, le svoje delo bodo morali opravljati korektno. Korektno pomeni pravočasno, poznati bodo morali svoje akte, malo bodo morali misliti tudi naprej in ne bodo mogli popravljati svojih napak za nazaj. Država in občine pa bodo morale korektno planirati in si ne bodo mogle privoščiti sprememb z danes na jutri, kakor se je dogajalo doslej, posledice pa so morali nositi naročniki in ostali deležniki pri projektu, predvsem so bili to projektanti.

V prejšnji zakonodaji so bila soglasja ena od večjih zavor in vzrokov zaostankov pri izdaji gradbenih dovoljenj. Brez soglasij ni bilo izdaje gradbenega dovoljenja. Nova zakonodaja je ta soglasja sedaj preimenovala v mnenja, vendar jim je sočasno tudi zmanjšala pomen in težo, saj v morebitnih zapletih prevzema vlogo posrednika nase. To je pozitivno, a kako se bo to obneslo v praksi, bomo še videli, saj dobivamo odzive, da brez teh mnenj gradbeno dovoljenje še vedno ne bo izdano.

Kljub temu ostajam optimist in upam, da bodo odločitve organov v duhu zakona.

Avtor: Angelo Žigon, univ. dipl. inž. gradb.