Dinamični nabavni sistemi (DNS) so v EU že dodobra poznana in v praksi precej razširjena tehnika za izvajanje postopkov oddaje javnih naročil, pot pa si utirajo tudi v domači praksi javnega naročanja. Prvi dinamični sistemi so že zaživeli tudi v Sloveniji!

Ena od poglavitnih posebnosti dinamičnih nabavnih sistemov je v tem, da morajo biti v celoti vzpostavljeni in izvedeni v elektronski obliki, kar pa platforme za elektronsko naročanje z naprednimi funkcionalnostmi (na primer avtomatsko obveščanje o prispelih prijavah, samodejno generiranje katalogov ponudnikov ter časovni prihranki pri pošiljanju posameznih povpraševanj, elektronski katalogi, možnost uporabe predpripravljenih elektronskih obrazcev, samodejno razvrščanje ponudb, samodejno generiranje naročnikovih poročil, odločitev in drugih aktov itd.) že omogočajo.

Dinamični nabavni sistem se izvaja ob upoštevanju pravil omejenega postopka. To pomeni, da je njegova izvedba zasnovana v dveh fazah. Prva faza je namenjena priznanju sposobnosti ponudnikom, druga faza pa obsega izvajanje povpraševanj oziroma oddajo posameznih javnih naročil. Za razliko od običajnih dvofaznih postopkov, pri katerih se prva in druga faza izvajata zaporedno, se pri dinamičnem nabavnem sistemu izvajata vzporedno ves čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema. To pomeni, da je dinamični nabavni sistem odprtega tipa in da imajo (novi) ponudniki možnost zahtevati dostop do sistema ves čas njegovega trajanja in ne zgolj prvih 30 dni po njegovi objavi na portalu javnih naročil. Enako pravico imajo tudi ponudniki, katerih prvotna ali predhodna prijava za sodelovanje je zavrnjena kot nedopustna.

Dinamični nabavni sistemi prinašajo številne prednosti za naročnike (na primer administrativne razbremenitve, spodbujanje konkurence, kratki roki v drugi fazi, neomejeno trajanje veljavnosti sistema, večja fleksibilnost in odzivnost pri nabavah idr.) in lahko pričakujemo, da se bo v naslednjih letih vse več javnih naročnikov samostojno (na primer z namenom optimizacije poslovanja in ustvarjanja prihrankov) ali skupaj z drugimi naročniki odločalo za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema in oddajanja posameznih javnih naročil s pomočjo te nabavne tehnike. Ključna prednost pa je tudi v izogibanju težavam »drobitve« javnih naročil, kar je še posebej problematično pri sukcesivnih naročilih, ko potreb ni mogoče predvideti vnaprej, okvirni sporazumi pa ne prinašajo želenih učinkov, saj omejujejo konkurenco.

Dinamični nabavni sistem predstavlja popolnoma elektronski način vodenja postopkov javnega naročanja, ki za naročnike in ponudnike prinaša nove priložnosti, a kljub temu v sistemu javnega naročanja, kot ga poznamo pri nas, zbuja veliko pravnih vprašanj. Z vami bomo delili odgovore in izkušnje na seminarju Priložnosti in tveganja elektronskega javnega naročanja v praksi, ki bo 2. oktobra 2019.

Vir: Nina Pekolj, Inštitut za javno-zasebno partnerstvo