Odpoved pogodbe o zaposlitvi skozi oči pravnika, detektiva in psihologa

Nina Scortegagna Kavčnik je udeležencem seminarja me drugim svetovala, da se vročitve odpovedi delavcu nikakor ne sme jemati zlahka in da je treba odpoved vedno vročiti osebno. Če pa to ni možno, lahko delodajalci odpovedi (po novem ZDR-1) vročajo preko detektiva ali drugega pooblaščenega vročevalca. Detektivi pa lahko tudi preverjajo zaposlene med bolniško odsotnostjo, tiste, ki prihajajo na delovno mesto iz bolj oddaljenih krajev ali denimo alkoholiziranost zaposlenih, kot je na seminarju pojasnil Igor Tomič, ki je prisotnim predstavil tudi nekaj primerov, v katerih je bil delodajalec, ki je najel detektiva, bodisi uspešen bodisi neuspešen pri izredni odpovedi delavcu.

V primeru, da je delodajalec zaposlil »napačnega« sodelavca, mora razlog za odpoved zelo dobro pojasniti, saj sta dobra obrazložitev in utemeljitev odpovedi odločilni za zakonitost odpovedi in uspeh delodajalca v morebitnem sodnem sporu. V odpovedi je treba navesti tudi odpovedni rok, ki začne teči vedno prvi naslednji dan po vročitvi, ne glede na to, ali je to vikend, praznik ali delovni dan. Zakon sicer predvideva, da je ob delodajalčevi redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti odpovedni rok od 15 do 80 dni. Najkrajši odpovedni rok, 15 dni, velja za pogodbe o zaposlitvi do enega leta zaposlitve, medtem ko za eno- ali dveletne zaposlitve velja 30-dnevni odpovedni rok. Nad dvema letoma zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu pa je odpovedni rok 80 dni.

Ker je letos s spremembo zakona o urejanju trgu dela začelo veljati, da se mora delavec v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje, Scortegagna Kavčnik delodajalcem priporoča, da to obveznost delavca zapišejo v odpoved. Sporazumno lahko delodajalec in delavec določita tudi krajši odpovedni rok ali morebitno denarno povračilo. V primeru bolniške odsotnosti pa delavcu delovno razmerje preneha, ko kočna bolniško ali po šestih mesecih, če ta traja dlje časa.

Če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, mu mora izplačati odpravnino. Osnova za izračun je povprečna mesečna (bruto) plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Scortegagna Kavčnik delodajalcem svetuje, da v odpovedi ne napišejo zneska odpravnine, lahko pa napišejo izračun, vendar ta ni obvezen, opozarja pa tudi, da pri odpovedi delovnega razmerja ne pozabijo na izplačilo sorazmernega dela regresa in dopusta, spregovorila pa je tudi o odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

Med razlogi za redno odpoved delovnega razmerja je tudi poskusno delo – pri tem Scortegagna Kavčnik predlaga, da delodajalec delavcu določi mentorja, ki napiše, zakaj delavec poskusnega dela ni opravil ter: »ko utemeljeno ugotovite, da delavec ni ustrezen, mu vročite odpoved – po zakonu je odpovedni rok sedem dni – in ga pošljite domov ter mu plačajte denarno povračilo namesto dela ali celotnega odpovednega roka.«

Vir: Finance, 26. 3. 2018, str 14. in 15, Lana Dakić.