Predlagani zakon predvideva centraliziran nadzor nad sklepanjem pravnih poslov, povezanih z nepremičninami v lasti države in v upravljanju oseb javnega prava, in sicer tako, da so javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad, ki so upravljavci nepremičninskega premoženja države, pred sklenitvijo pravnega posla ravnanja s stvarnim premoženjem, katerega pogodbena vrednost presega 10.000 evrov, dolžni pridobiti predhodno pisno soglasje organa, pristojnega za področje, na katerem delujejo. Centraliziran nadzorni mehanizem je na novo uveden tudi na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti – pri pravnih poslih, katerih izhodiščna pogodbena vrednost presega 500.000 evrov, je organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za pravne posle, dolžan pred javno objavo izvedbe postopka ravnanja pridobiti predhodno pisno soglasje sveta samoupravne lokalne skupnosti k osnutku besedila pravnega posla.

Predlog zakona pri ravnanju s stvarnim premoženjem države upošteva tudi zakonske naloge samoupravnih skupnosti in dejstvo, da imajo lahko samoupravne lokalne skupnosti odvečno premoženje, ki ga ne potrebujejo zgolj za opravljanje lastnih upravnih in oblastnih nalog, temveč ga lahko uporabijo tudi za izvajanje drugih nalog po predpisih o lokalni samoupravi.

Novost je ločeno urejena oddaja v najem za nepremično premoženje države in za nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti. Medtem ko država lahko odda v najem le začasno nepotrebno premoženje in premoženje, ki ga ne sme ali more odsvojiti, ostalo pa mora prodati, velja za občino obveznost zagotavljanja določenih dejavnosti za lokalno prebivalstvo, zato lahko občina oddaja v najem vsako premoženje.

Natančno so določene tudi naloge upravljavca stvarnega premoženja – to je državnega organa ali osebe javnega prava, ki upravlja stvarno premoženje; če pa stvarno premoženje države ni v uporabi, se za upravljavca določi tisti, ki je v imenu in za račun države pridobil stvarno premoženje. To je tudi temelj za nadaljnjo ureditev vpisov upravljavcev v zemljiški kataster in kataster stavb.

Predlog zakona predvideva nov sistem načrtovanja ravnanja, po katerem se nepremično in premično premoženje države lahko pridobi, če je projekt za njegovo pridobitev vključen v veljavni načrt razvojnih programov. Razpolaganje s stvarnim premoženjem se izvede na podlagi sklepa vlade, v katerem je določena skupna vrednost pravnih poslov, ki jih navedeni upravljavci lahko odsvojijo v tekočem letu.

Predlog ureja problematiko državnih pomoči, saj predvideva individualno prijavo upravljavca stvarnega premoženja. Pred sklenitvijo takega pravnega posla pa mora upravljavec posredovati Ministrstvu za finance vse predpisane podatke in pridobiti njegovo pozitivno mnenje. Na novo je določen postopek razpolaganja z nepremičninami, ki omogoča in predpisuje postopke nižanja vrednosti nepremičnin, pri čemer je mogoče razpolagati z nepremičnim premoženjem tudi, kadar se izklicna vrednost nepremičnine zniža za 30 odstotkov.

Vir: Uradni list RS, Predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.