Poročanje o trajnostnem razvoju ni samo način za doseganje skladnosti in izpolnitev novih zakonodajnih zahtev na področju trajnostnega poslovanja, pač pa podjetjem – tako velikim kot malim – prinaša številne prednosti in razvojne možnosti. S prepoznavanjem vplivov, tveganj in priložnosti podjetja namreč gradijo konkurenčnost in odpornost svojega poslovnega modela ter si širijo dostop do finančnih virov.

Področje trajnostnosti se že nekaj časa premika iz sfere priporočil podjetjem na področje regulacije, in sicer tako na evropski kot na nacionalni ravni. Gre za širok obseg delovanja podjetij na področju okolja, družbe in upravljanja, ki se prepleta s takorekoč vsakim vidikom poslovanja podjetij.

V okviru zasledovanja cilja trajnostnega financiranja je EU sprejela številne zakonodajne akte za spodbujanje in zagotavljanje trajnostnih praks, med drugim tudi Direktivo EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (Direktiva CSRD). Ta k poročanju o trajnostnosti primarno zavezuje velika podjetja, finančne institucije in zavarovalnice, nekatera tuja podjetja ter javna MSP. Kljub temu pa regulativa k zasledovanju poročanja skladno z objavljenimi standardi in smernicami trajnostnega razvoja spodbuja vsa podjetja, saj lahko poznavanje lastnih vplivov, priložnosti in tveganj ter njihovo obvladovanje prav vsem podjetjem pomaga pri dostopanju do finančnih virov ter krepitvi konkurenčnosti in odpornosti.

Direktiva CSRD uvaja enoten in obsežen okvir poročanja, ki bo omogočil večjo preglednost, kakovost in primerljivost okoljskih in socialnih informacij ter informacij o upravljanju. K temu bodo pripomogli enotni, evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki temeljijo na načelu dvojne pomembnosti. Ta poudarja, da je treba pri ocenjevanju upoštevati dva vidika: pomembnost vplivov, ki jih ima podjetje z lastnimi dejavnostmi in vzdolž vrednostne verige na ljudi in okolje, ter finančno pomembnost – obseg finančnih posledic, ki izhajajo iz tveganj in priložnosti, ki jih trajnostne zadeve predstavljajo za poslovanje podjetja. Pomembnost vplivov se ocenjuje z verjetnostjo in resnostjo, pomembnost tveganj in priložnosti pa z verjetnostjo in obsegom kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih finančnih učinkov. Pri tem so določene trajnostne teme lahko kot pomembne ocenjene samo z vidika vplivov, samo z vidika finančne pomembnosti ali pa z obeh.

Ocenjevanje dvojne pomembnosti mora postati del skrbnega pregleda in utečena praksa, saj se s tem prepoznavajo morebitne spremembe vplivov, tveganj in priložnosti. Pri tem pa je ena od bistvenih dimenzij sodelovanje z deležniki, predvsem s prizadetimi deležniki – to so posamezniki ali skupine, na katere dejavnosti podjetja ali njegovih poslovnih odnosov v vrednostni verigi pozitivno ali negativno vplivajo.

Trajnostno poslovanje in poročanje v praksi

A kako se sploh lotiti trajnostnega poslovanja in nadalje poročanja v skladu z novo regulativo? Najprej je dobro pogledati obstoječe stanje – katere zahtevane podatke podjetje že zbira in katerih še ne ter kako sploh obvladuje okoljska, družbena in upravljavska tveganja (ESG). Nadalje je treba opredeliti vrednostno verigo in deležnike. Šele nato pa se lahko začne delo na prepoznavanju in ocenjevanju bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti. Temu sledi nastavitev trajnostnih ciljev in kazalnikov, šele na koncu pridemo do samega poročanja.

Priprava poročila o trajnostnosti v podjetjih torej zahteva premišljen pristop in dobro razumevanje nove evropske zakonodaje. Ob tem je bistveno, da imajo podjetja kader, ki obvladuje področje trajnostnosti, predvsem z vidika obveznosti in tudi globalnih trendov. Tako si namreč podjetja na eni strani zagotavljajo skladnost poslovanja, na drugi pa dolgoročno obvladujejo vplive, tveganja in priložnosti ter si s tem zagotavljajo konkurenčnost, dostop do finančnih virov in odpornost.

Ne nazadnje je pomembno tudi, da o tem podjetja jasno, transparentno in učinkovito komunicirajo. Le s pripravo na spremembe in prilagoditvijo na okoljske izzive bodo lahko podjetja ohranila svojo konkurenčnost in uspešnost v svetu, ki se vedno bolj zaveda pomena trajnostnega razvoja.

Trajnostnosti in trajnostnemu poročanju v praksi bo posvečen dinamični izobraževalni program »Strokovnjak/strokovnjakinja za poročanje in vodenje skladnosti na področju trajnostnosti«.

Avtorici: Tina Štrukelj in Lucija Sajevec, Infinite Pure Solution, d.o.o.