Prevzem opravljenih del je pravno dejanje naročnika (upnika), s katerim ta izvajalcu (dolžniku) omogoči, da izpolni svojo obveznost.¹ Prevzem del je naročnikova zakonska dolžnost (641. člen Obligacijskega zakonika – OZ).²

S prevzemom nastanejo številne pravne posledice: preneha naročnikova pravica do uveljavljanja očitnih napak, preneha izvajalčeva morebitna zamuda, najpozneje ob primopredaji mora naročnik napovedati uveljavljanje pogodbene kazni, teči začnejo garancijski in jamčevalni roki (za skrite napake in solidnost gradnje), po navadi je treba izročiti finančno zavarovanje za dobro izvedbo, na naročnika preide nevarnost naključnega uničenja itd.

Zaradi teh posledic je razumljivo, da so stranke (še zlasti naročniki) pri prevzemanju del posebej previdne, kar pogosto privede do zavračanja prevzemov. Zato je pomembno vedeti, kdaj je naročnikova zavrnitev prevzema utemeljena.

Če glede prevzema v pogodbi ni posebnih določb, naročnik prevzem lahko utemeljeno zavrne, če ima izvajalčeva izpolnitev napake. Običajne in smiselne so pogodbene določbe, da prevzema ni dovoljeno zavrniti, če ima izpolnitev manjše napake, zlasti take, ki ne vplivajo na uporabo objekta v skladu z njegovim namenom. Podobno ureditev, da prevzema ni mogoče zavrniti zaradi manjših napak oziroma neizpolnitev, poznajo tudi splošni pogoji pogodb FIDIC. Te pogodbene določbe je pri prevzemu seveda treba upoštevati in torej prevzema ni mogoče zavračati, če ima izpolnitev (le) take napake.

Če naročnik utemeljeno zavrne prevzem, ne nastopijo prej opisane posledice, izvajalec pa mora odpraviti napake in dokončati dela.

Ker pa se v praksi pogosto zgodi, da naročniki prevzem zavračajo neutemeljeno, se postavlja vprašanje, kakšne so posledice v tem primeru. Z neutemeljeno zavrnitvijo prevzema naročnik pride v upniško zamudo. Ta povzroči, da preneha (morebitna) izvajalčeva (dolžnikova) zamuda, upnik v zamudi (naročnik) pa je poleg tega dolžan povrniti dolžniku (izvajalcu) škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, in tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari. Prav tako lahko izvajalec v takem primeru enostransko sestavi zapisnik o prevzemu in izročitvi ter ga pošlje naročniku, z dnem naročnikovega prejetja pa nastanejo posledice prevzema del.³

O prevzemu del, uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov in drugih aktualnih temah s področja gradbeništva bomo razpravljali na 11. Dnevih gradbenega prava v Laškem. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

¹ N. Plavšak in M. Furlan: Komentar posebnega dela OZ, 1. knjiga. Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2020, razdelek 14.17.1.

² Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

³ N. Plavšak in M. Furlan, nav. delo, razdelek 14.17.4.3. in 113. uzanca Posebnih gradbenih uzanc.


Avtor: Matic Kuhar, odvetnik v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil.


*Vsebina tega članka izraža izključno mnenja in stališča avtorja ter ne predstavlja nujno mnenj ali stališč podjetja Uradni list Republike Slovenije. Za verodostojnost, vsebino in skladnost članka z zakonodajo je v celoti odgovoren avtor. Uradni list RS ne prevzema odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe informacij iz tega članka.