Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) določa temeljna pravila o javni rabi slovenščine kot uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Vlada Republike Slovenije predlaga njegovo novelo, saj se je od njegovega sprejetja leta 2004 temeljito spremenila družbena stvarnost predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Slovenskim uporabnikom so na voljo številne globalne medijske storitve na zahtevo, večina katerih slovenščine ne podpira, kar vpliva na rabo slovenskega jezika.

Slovenščina 2.0: Prilagoditev jezikovne zakonodaje sodobnim tehnologijam

Predlog zakona cilja k razširitvi obveznosti, ki izhajajo iz ZJRS, in s tem k varovanju slovenskega jezika tudi v digitalnem okolju. Še zlasti to velja za elektronske naprave, ki jih poganjajo operacijski sistemi in se upravljajo prek uporabniških vmesnikov.

Predlog zakona ta cilj zasleduje zlasti z novo definicijo javne rabe slovenščine. Po novem jo opredeljuje kot vsako pisno, govorno ali drugače vidno, slušno ali na otip zaznavno rabo slovenščine na katerem koli nosilcu, fizičnem ali digitalnem, ki ni namenjena izključno zasebni rabi. Zraven spada tudi raba slovenščine v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, s katerimi uporabniki dostopajo do storitev informacijske družbe. S tem se odpravlja glavna pomanjkljivost trenutno veljavne ureditve, ki je pri izvrševanju posameznih določb v nasprotju z resničnim namenom zakona dopuščala razlago, da se uporabljajo le, če gre za javno rabo.

Obstoječe dolžnosti glede obvezne rabe slovenščine na spletnih straneh in v elektronskih komunikacijskih napravah predlog zakona posodablja tako, da ustrezno zajame tudi nove vsebine in storitve v družbi in na trgu. Ponudniki storitev informacijske družbe in posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, bodo morali svoje vsebine in storitve ponujati uporabnikom na območju Republike Slovenije v slovenščini, razen če poslujejo izključno z uporabniki iz tujih držav. Operacijski sistemi, ki so namenjeni dostopu do storitev informacijske družbe in medijskih storitev ter so v prodaji na območju Republike Slovenije, bodo morali omogočiti uporabo slovenščine in slovenskega črkopisa na način, ki je enakovreden drugim jezikom, katerih uporabo omogočajo. Kategorije oziroma modeli elektronskih naprav, za katere velja obveznost glede izbire slovenščine in uporabe slovenskega črkopisa, se bodo določile v seznamu, ki ga bo na predlog Ministrstva za kulturo sprejela vlada in objavila v Uradnem listu. Seznam se bo pregledal in po potrebi prenovil na vsaka tri leta.

Določbe o inšpekcijskem nadzoru, vsebovane v ZJRS, predlog zakona usklaja s področnim zakonom o inšpekcijskem nadzoru, določbe o globah pa s področnim zakonom o prekrških. Črta besedo »lahko« in s tem ukinja diskrecijsko pravico ki daje inšpektorju možnost, da se odloči, ali bo izdal odredbo. Poleg tega določi možnost za izrek globe v hitrem prekrškovnem postopku.

V prehodnih in končnih določbah predlog zakona sklepno določa, da se člen, ki določa nove obveznosti zagotovitve možnosti rabe slovenščine, začne uporabljati v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona, če gre za operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike v elektronskih napravah, oziroma v 30 mesecih po uveljavitvi tega zakona, če gre za govorne uporabniške vmesnike v elektronskih napravah. Obveznosti za modele elektronskih naprav, ki so oziroma bodo prišli na trg Republike Slovenije pred začetkom uporabe te določbe, ne bodo veljale.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine.