Novela ZPP-E posodoblja in usklajuje s terminologijo v drugih zakonih pravila o vlogah v elektronski obliki (ki jih je uvedla novela ZPP-C) ter ustvarja podlago, da se bo v prihodnje tudi v pravdnem postopku lahko razširilo elektronsko poslovanje po vzoru nekaterih drugih postopkov (105.b člen). Da bo portal e-sodstvo v večji meri uporaben v pravdnem postopku ter da bo mogoče vlagati elektronske vloge v informacijski sistem sodstva, pa bo treba počakati na podzakonske akte, ki jih mora izdati Ministrstvo za pravosodje. Mogoče bo predpisati tudi uporabo obrazcev za vlaganje (fizičnih in elektronskih) vlog. Posodobljeno je pravilo o prepisih listin, ki so priloga vlogam (107. člen). Prilagojena so tudi pravila o pravočasnosti elektronskih vlog (drugi in tretji odstavek 112. člena). Če se vloga pošlje po varni elektronski poti s posredovanjem izvajalca varnega elektronskega vročanja, ki pošiljatelju izda elektronsko podpisano in s kvalificiranim potrdilom overjeno elektronsko potrdilo o poslani vlogi (varen elektronski časovni žig), se šteje dan oddaje vloge pri izvajalcu varnega elektronskega vročanja za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pomembna je omilitev negativnih učinkov vložitve vloge pred nepristojnim sodiščem. Za stranko poslej v primeru, da za tožbo, ki je sicer pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, pa prispe k pristojnemu sodišču šele po poteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe ali zastaralnega roka, ne bodo mogle nastati negativne posledice. Šteti bo treba, da je bila tožba vložena pravočasno (osmi in deveti odstavek 112. člena). Glede ostalih vlog se ureditev ne spreminja (ostaja strožja). Pripravljavec zakona je omilitev glede tožbe utemeljil z razlogi odprave »formalizma« oziroma da lahko sodišče vsebinsko odloči. V resnici pa je vsaj enako pomemben še en razlog. Če bi sodišče zavrglo tožbo zaradi nepristojnosti (in je ne bi odstopilo pristojnemu sodišču), bi bil tožnik vsaj pri zastaranju varovan zaradi pravil materialnega prava (kadar je bila tožba zavržena zaradi nepristojnosti ali drugega vzroka, ki ne zadeva same stvari, pa upnik vloži v treh mesecih novo tožbo, se po 367. členu Obligacijskega zakonika šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo). To ugodnost materialnega prava pa je upnik zaradi dosedanje ureditve praviloma izgubil, če je sodišče tožbo (kar je na videz za upnika bolje) odstopilo pristojnemu sodišču. To je bila sistemska napaka, ki jo je bilo treba odpraviti.

Razširja se možnost izvajanja dokazov s pomočjo videokonference (114.a člen). Doslej je bilo to mogoče le pri zaslišanju prič in strank ter za dokaz z izvedencem. Po novem pa se, skladno z razvojem tehnologije, enako omogoča tudi za izvedbo dokazov z ogledom in z listinami. Veča se manevrski prostor sodišča glede možnosti, da poda zahtevo po presoji upravičenosti zdravniškega opravičila. Ni več pogoj, da je ista oseba dvakrat ali večkrat izostala iz naroka zaradi zdravstvenih razlogov (115. člen).

Pravila o zapisniku so posodobljena. Glede na različnost praks na sodiščih in različna stališča o tem, kakšno pisanje zapisnika je najbolj smotrno (ta ocena pa je lahko odvisna od okoliščine primera), se manevrski prostor sodišča širi. Sodnik lahko odloči, da se narok ali le del naroka snema (125.a člen). Ureditev je sedaj torej prožnejša in omogoča kombinacijo različnih načinov vodenja zapisnika tudi znotraj istega naroka. Sodnik lahko tudi sam piše zapisnik (124. člen). V tem primeru ali kadar se narok snema, lahko sodnik sklene, da zapisnikar na naroku ni prisoten (122. člen), kar lahko pomeni pomembno racionalizacijo delovnih virov. S tri na pet dni pa se podaljšuje rok za izdelavo prepisa in nato za ugovor zoper prepis (125. in 125.a člen). Možnosti izdelave in hranjenja zapisnika v elektronski obliki so prilagojena tudi pravila o podpisovanju zapisnika, tudi zapisnika o glasovanju in posvetovanju (127. člen).

Vir: Knjiga – Zakon o pravdnem postopku (ZPP), neuradno prečiščeno besedilo, z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča.