Gradbeni zakon (GZ-1), ki se je začel uporabljati 1. junija 2022, je uvedel vodenje gradnje in vodjo gradnje ter spremenil pomen vodje del. Zato v praksi prihaja do vprašanj, kakšna je vloga vodje gradnje in kakšna vodje del.

Definicija vodenja gradnje

Definicijo vodenja gradnje določa prvi odstavek 18. člena GZ-1. Namen vodenja gradnje je skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Vse to so naloge, ki jih GZ-1 nalaga izvajalcu v 17. členu, zanj pa jih izvaja pri njem zaposlena oseba, vodja gradnje.

Vodja gradnje in vodja del

Vodja gradnje po GZ-1 je to, kar je bil vodja del po GZ. Vodja del pa je zdaj reguliran poklic, in sicer eden od štirih reguliranih poklicev, ki lahko opravlja vodenje gradnje in so našteti v drugem odstavku 18. člena GZ-1:

• posameznik, ki je pooblaščeni strokovnjak;
• vodja del;
• gradbeni delovodja, v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje;
• mojster s področja gradbeništva v skladu z zakonom, ki ureja obrt.

Posamezni regulirani poklici, ki lahko opravljajo vodenje gradnje

Glede na to, da vodjo del GZ-1 na novo uvaja kot regulirani poklic, ga tudi ureja, in sicer v 19. členu. Vodja del mora biti vpisan v imenik vodij del pri IZS. Imeti mora izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, ali višješolsko strokovno izobrazbo tehnične smeri s področja graditve ali srednješolsko izobrazbo tehnične smeri s področja graditve, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja gradenj, opravljen strokovni izpit za vodenje del pri IZS in z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela. Zaposlitev v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela, pomeni zaposlitev za krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust. Drugi odstavek 19. člena GZ-1 določa, da IZS s splošnim aktom, ki ga izda v soglasju z ministrom, določi obseg, vsebino, podrobnejše pogoje, način in postopek opravljanja strokovnega izpita za vodenje del ter višino stroškov opravljanja tega izpita. Za vodenje imenika ter za postopek vpisa in izbrisa iz imenika IZS se smiselno uporabljajo določbe ZAID, kot to določa tretji odstavek 19. člena GZ-1, četrti odstavek pa določa, da IZS sprejme etični kodeks in izvaja disciplinski nadzor nad vodji del s smiselno uporabo ZAID. Smiselna uporaba pomeni, da se bodo v posameznem primeru uporabile zgolj tiste določbe ZAID, ki so primerne za uporabo glede na pogoje, ki jih morajo za vpis v imenik izpolnjevati vodje del po GZ-1 (ki ureja ta reguliran poklic), in okoliščine, ki so za vodje del lahko razlog za izbris iz imenika. Predmet vsakokratne presoje bo, katere so tiste določbe ZAID, ki pridejo v poštev s smiselno uporabo.

Pooblaščeni strokovnjak ali pooblaščena strokovnjakinja je pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po ZAID.¹

Gradbeni delovodja, ki je tudi reguliran poklic, ki lahko opravlja vodenje gradnje, je vpisan v imenik pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), mora pa v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, izpolnjevati pogoje za gradbenega delovodjo in imeti z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela.

Mojster s področja gradbeništva pa je vpisan v imenik pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) v skladu z zakonom, ki ureja obrt, in mora izpolnjevati pogoje za mojstra s področja gradbeništva ter imeti z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali z zakonom, ki ureja trg dela.

Vodenje gradnje zahtevnega objekta

Posebni pogoji so predpisani za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega objekta,² in sicer da mora izvajalec, ki prevzame izvedbo takšne gradnje, za vodenje gradnje imenovati pri sebi zaposlenega pooblaščenega strokovnjaka ali posameznika z izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje s področja graditve, in je vpisan v imenik vodij del pri IZS. Tretji odstavek 151. člena GZ-1 določa, da lahko gradnjo zahtevnega objekta vodi tudi posameznik, vpisan v imenik vodij del, ki je imel na dan začetka uporabe GZ pridobljeno višješolsko strokovno izobrazbo tehnične smeri s področja graditve, opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici v skladu z ZGO-1 in najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri čemer lahko izpolni pogoj desetih let delovnih izkušenj pri gradnjah v treh letih po začetku uporabe tega zakona.

Vodenje gradnje manj zahtevnega objekta

Izvajalec, ki prevzame izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta, mora za vodenje gradnje imenovati pri sebi zaposlenega posameznika, ki izpolnjuje pogoje iz petega odstavka 16. člena GZ-1 ali ki ima najmanj višješolsko strokovno izobrazbo tehnične smeri s področja graditve in je vpisan v imenik vodij del pri IZS.³ Ne glede na to določbo pa četrti odstavek 151. člena GZ-1 določa, da lahko gradnjo manj zahtevnega objekta vodi tudi posameznik, vpisan v imenik vodij del, ki je imel na dan začetka uporabe GZ-1 pridobljeno srednješolsko izobrazbo tehnične smeri s področja graditve in ima na dan začetka uporabe tega zakona opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici v skladu z ZGO-1 in najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah.

Prehodne določbe v zvezi z vodji del

Osebam, ki so na dan začetka uporabe GZ-1 vpisane v imenik vodij del pri IZS v skladu z GZ, se priznajo pravice vodij del po GZ-1 in se šteje, da so vpisane v imenik vodij del po GZ-1.

Osebam, ki so na dan začetka uporabe GZ-1 vpisane v imenik vodij del pri OZS ali v imenik vodij del pri GZS v skladu z GZ, se prizna izpolnjevanje pogojev za vodenje gradnje po GZ- 1.

Ne glede na določen pogoj opravljenega strokovnega izpita za vodenje del pri IZS se lahko v imenik vodij del vpišejo osebe na podlagi potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za odgovorno vodenje del po predpisih, veljavnih pred uveljavitvijo GZ-1.

Več o tem pa v prihajajočem Komentarju Gradbenega zakona, ki bo na voljo še to pomlad.

¹ 29. točka prvega odstavka 2. člena GZ-1.

² Peti odstavek 16. člena GZ-1.

³ Šesti odstavek 16. člena GZ-1.

Avtorica: mag. Vesna Sodja, odvetnica specialistka za področje civilnega in gospodarskega prava, sourednica komentarja GZ-1.