Temeljna cilja zakona sta zmanjševati investicijsko tveganje in doseči večjo pravno varnost investicijske namere, kar se po predlogu zakona uresničuje z zagotavljanjem pravne podlage za obveščanje investitorja še pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, z uzakonitvijo predodločbe ter zavezujočih odločitev in pogojev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s sorazmernim omejevanjem možnosti uveljavljanja pravnih sredstev zoper gradbeno dovoljenje.

Med pomembnimi cilji je tudi integracija gradbenega in okoljskega dovoljenja. Združevanje obeh postopkov posledično pomeni en pristojni organ in več sodelujočih organov, eno dokumentacijo, enkratno pozivanje stranskih udeležencev, eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev. Vse to racionalizira postopek, ki s tem postaja učinkovitejši, posredno pa tudi krajši, cenejši in bolj ekonomičen. Hkrati pa je skladen tudi z evropsko okoljsko zakonodajo.

Cilj zakona je tudi dosledno izpeljati odgovornost udeležencev pri graditvi, kar se izraža pri poenostavitvah in z opiranjem na izjave udeležencev v določenih predpisanih upravnih dejanjih, tako na primer pri prijavi začetka gradnje in pri pridobivanju uporabnega dovoljenja. Za neizpolnjevanje obveznosti so obenem predpisane tudi visoke globe. Uvaja se tudi okrepljen nadzor nad udeleženci pri graditvi, kar je del novo predlagane uzakonitve strokovnega nadzora zbornic. Za povečanje učinkovitosti nadzora nad izvajanjem gradnje objektov je v predlog zakona vključenih kar nekaj rešitev, ki se nanašajo na odpravo administrativnih ovir v inšpekcijskih postopkih, obenem pa je jasno nakazana tudi aktivna vloga gradbene inšpekcije na samih gradbiščih. Ta bo po predlogu v pristojnosti občin.

Ključni cilj zakona je, da se v čim večji meri odpravijo razlogi za pojav nedovoljenih gradenj. Ko govorimo o nedovoljenih gradnjah, pogosto omenjamo »črno gradnjo«, ki je sinonim za nelegalni objekt, torej nedovoljeno gradnjo, ta pa je tovrstna bodisi zaradi svoje nelegalnosti, neskladnosti ali nevarnosti. Ker so v Sloveniji v zadnjih desetih letih odzivi javnosti in medijski odzivi na nekatere javno izpostavljene primere nedovoljenih gradenj sprožili razpravo o tem, ali je potreben nov zakon, ki bo omogočil legalizacijo nedovoljenih gradenj, naj bi se po predlogu zakona pojav nedovoljenih gradenj zmanjšal s fleksibilizacijo prostorskega načrtovanja, zmanjšanjem obsega projektne dokumentacije, poenostavitvami v postopku dovoljevanja, s skrajšanimi in posebnimi postopki dovoljevanja ter drugimi spremembami, ki bodo prispevale k odpravi nepotrebnih administrativnih ovir.

Vir: Uradni list RS, Predlog gradbenega zakona.