Uskladitev ZST-1 z relevantno odločbo Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je z odločbo št U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 ugotovilo, da so bile določbe prej veljavnega tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z Ustavo RS.

Omenjeni člen je določal, da naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v primeru, ko vlagatelj po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na za to predpisanem obrazcu ali ni priložil predpisane priloge tudi za družinske člane (tč. 1 izreka odločbe US RS). Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da takšna obveznost za zavezanca za plačilo sodne takse, ki poda predlog za oprostitev, odlog ali plačilo sodne takse, predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega varstva konkretnega zavezanca. To izhaja predvsem iz dejstva, da je razveljavljena ureditev Zakona o sodnih taksah zavezanca postavljala v položaj, v katerem bi lahko bila usoda njegovega predloga v celoti odvisna od pripravljenosti tretjih oseb (tj. njegovih družinskih članov) na prostovoljno sodelovanje in podajo zahtevanih osebnih podatkov.

Takšna ureditev je bila sicer že pred izdajo omenjene odločbe spremenjena. In sicer trenutno veljavni Zakon o sodnih taksah (»ZST-1«) v 12. členu med drugim zahteva »soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so [obravnavni kot] davčna tajnost«. Navedena ureditev torej še vedno postavlja zavezanca v podoben položaj kot pred spremembo, zaradi česar je bila vložena novela  Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (»Novela ZST-1«). Novela ZST-1 ohranja potrebno soglasje polnoletnih družinskih članov in njihove privolitve, vendar pa v primeru, če soglasje ne bo podano, sodišče ne bo več ravnalo po pravilih o nepopolnih vlogah, temveč bo o predlogu odločilo. Osebe, katerih osebni podatki bodo obdelani in ne bodo podale soglasja ter podpisa, bo sodišče posebej obvestilo o tem, da lahko opravijo vpogled v zapis informacij v zvezi z varstvom osebnih podatkov (10. člen Novele ZST-1, ki posega v 12.a člen veljavnega ZST-1).

Ustavno sodišče je prav tako tudi razveljavilo prvi odstavek 21. člena v zvezi s preglednico iz 16. člena ZST-1 v delu, ki je določal višino sodnih taks v primeru, ko vrednost spornega predmeta znaša več kot 500.000 evrov. Ustavno sodišče je ugotovilo, da v teh primerih lahko tako visoke sodne takse odvrnejo od uveljavljanja pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva tudi osebe, ki glede na svoje premoženjsko stanje zmorejo plačati tako visoko sodno takso. Torej to po besedah Ustavnega sodišča pomeni čezmeren poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva strank. Zaradi navedenega je z Novelo ZST-1 predvideno črtanje 21. člena ZST-1 in znižanje zgornje omejitve vrednosti predmeta postopka v primerih, ko se sodna taksa odmerja po preglednici iz 17. člena ZST-1.

Uskladitev taksne ureditve na področju družinskih zadev

Zakon o nepravdnem postopku (»ZNP-1«) je uvedel spremembe, v skladu s katerimi sodišča po pravilih nepravdnega postopka odločajo tudi o družinskih zadevah, ki jih je zakonodajalec prenesel iz pristojnosti centrov za socialno delo v neposredno pristojnost sodišč. Ob navedenem pa želi predlagatelj aktualno ureditev uskladiti tudi s taksno ureditvijo in ZST-1. Predlagano je črtanje preglednice 1.2 taksne tarife ZST-1, ki je umeščena v okvir sodnih taks za pravdni postopek in določa takse za:

• postopek v zakonskih sporih,
• v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva oz. materinstva ter
• v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok.

Navedeno se v skladu z Novelo ZST-1 prenaša v preglednico št. 9.1, ki je namenjena določanju taks v nepravdnem postopku. Prav tako pa bi se v skladu z Novelo ZST-1 posebej taksiral vsak postopek po ZNP-1 ter vsak postopek za izdajo začasne odredbe ne glede na to, ali se bo začel pred ali med drugim postopkom v družinski zadevi, kar pomeni, da bi bilo treba plačati takso za vsako posebej taksirano zadevo v primerih, ko bi sodišče znotraj istega postopka obravnavalo več zadev. Obstajata sicer dve izjemi, ki se nanašata na odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka ter o otrokovih stikih.

Sodne takse na področju kolektivnih tožb

Eno izmed področij, na katerega se med drugim nanaša Novela ZST-1, so tudi kolektivne tožbe. Novela ZST-1 predvideva polovične zneske sodnih taks za postopke s kolektivno poravnavo po preglednicah št. 1.1 in št. 2.3. Polovične takse se odmerjajo glede na vrednost predmeta postopka, pri čemer osnovo za odmero predstavljajo določbe Zakona o kolektivnih tožbah, ki opredeljujejo vrsto postopka in vrednost spornega predmeta za odmero sodnih taks. Hkrati je predvidena tudi oprostitev plačila sodnih taks na strani tožnika v primerih kolektivnih tožb, o katerih odloča delovno sodišče. To pomeni, da bi se strošek sodne takse v zadevah, v katerih bi tožnik uspel, sorazmerno in v skladu z načelom uspeha prevalil na toženca.

Vir: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, URL: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ccf4b008cf7bf5faa47c555fd9b2f78545007914859d02b921a9321385952bbd.