Sprememba Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2R) dodaja novo 12. točko, ki v prvem odstavku 44. člena Zakona o dohodnini natančno določa pogoje, po katerih bo z novim letom 2017 del plače za poslovno uspešnost, ki ga omenja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1),¹ ali po vsebini primerljiv dohodek iz tujine izvzet iz dohodnine. To bo veljalo za zneske do 70 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, pri čemer se pri določanju zneska povprečne mesečne plače upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike Slovenije (trenutno je to nekaj manj kot 1.100 evrov).

Pravico do dela plače za poslovno uspešnost imajo pri delodajalcu vsi delavci, če so pogoji za pridobitev določeni enotno za vse delavce. ZDoh-2R pri opredelitvi dohodka, ki je ugodneje davčno obravnavan, določa omejitev, in sicer so ugodnejše davčne obravnave deležna le tista plačila za poslovno uspešnost, ki so izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Med pogoji, ki jih uvaja 44. člen,² je tudi, da se del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva, če (1) imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni, ali (2) če je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Zakon o delovnih razmerjih sicer pojmov božičnica in trinajsta plača ne omenja, podrobneje ne ureja niti poslovne uspešnosti, vendar pa kot sestavni del plače navaja plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi. Enotne definicije, ki bi razmejila božičnico in trinajsto plačo, ni, vendar pa se obe prištevata med vnaprej dogovorjene nagrade, pri čemer je trinajsto plačo mogoče šteti za sestavni del plače in je zato lahko za vsakega zaposlenega različna, po drugi strani pa je božičnica lahko izplačana bodisi kot plača bodisi kot drug prejemek iz delovnega razmerja, njen bruto znesek pa je enoten za vse zaposlene.

Ugodnejša obdavčitev božičnice in trinajste plače ter nagrajevanje delavcev z dodatnimi izplačili iz uspešnosti poslovanja podjetij, ker so prispevali k dobremu poslovanju podjetja, sicer dviguje njihovo motiviranost in delovno produktivnost, hkrati pa bosta prispevala tudi k zmanjševanju razlik med delavci in omogočila boljše delovne razmere.

¹ 126. in 127. člen ZDR-1.
² 44. člen ZDoh-2 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo (12. točka prvega odstavka).

Vir: Uradni list RS