Dickensovi časi, ko je bila vloga podjetji zgolj ustvarjanje in kopičenje dobička, so stvar preteklosti. Podjetja želijo pozitivno vplivati na družbo in čedalje več jih kot svoji ključni vrednoti navaja »pozitiven družbeni učinek« in »trajnostni razvoj«.

Tak trend je opazen tudi pri nas. Podjetja se ob trenutni ekonomski draginji obračajo na nas z vprašanji, kako lahko pomagajo zaposlenim pri blaženju njenih posledic, hkrati pa želijo ohraniti dober finančni položaj.

Odločitev o pomoči zaposlenim bo najbolj odvisna od splošne finančne situacije delodajalca. Velja pa, da tudi majhne pozornosti, ki izkazujejo skrb in razumevanje, lahko veliko pripomorejo k motivaciji zaposlenih. Izražanje skrbi za zaposlene pomaga graditi zaupanje in medsebojno spoštovanje. Prav tako ima lahko majhen prispevek za podjetje velik učinek na družbo, dobro počutje zaposlenih in njihovih družin. Navsezadnje že enkrat izplačilo do 15 EUR pokrije že več kot tretjino cene košarice osnovnih življenjskih potrebščin, ki znaša povprečno 42,31 EUR.¹

V nadaljevanju predstavljamo nekatere možnosti, s katerimi lahko podjetje pomaga zaposlenim. Poseben poudarek je na tistih, ki so davčno učinkovite.

Na kakšne načine lahko podjetje pomaga zaposlenim?

1. POVIŠANJE PLAČE

Delodajalcem kljub rasti cen ni treba višati plač. Izjema je minimalna plača. Določitev zneska minimalne plače je v pristojnosti ministrstva in bo znana najpozneje do 31. januarja prihodnje leto, vendar naj bi v letu 2023 na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov² znašala med 804 in 938 evrov neto.

Delodajalec lahko tudi preostalim zaposlenim poviša plačo. Povišanje plače se z davčnega vidika obravnava kot dohodek iz zaposlitve in je tako tudi obdavčen. Trenutno je v obravnavi predlog sprememb Zakona o dohodnini, ki naj bi začel veljati že s 1. januarjem 2023. Če bo sprejet, bo vplival tudi na plače, in sicer predvidoma tako, da se bo zvišal razpoložljivi dohodek tistim z nižjimi plačami.

2. POVIŠANJE POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

Zaradi sprememb na davčnem področju lahko delodajalec po novem delavcu izplača neobdavčeno povračilo stroškov:

• za prehrano 7,92 EUR (prej 6,12 EUR) na dan;
• za prevoz na delo in z dela 0,21 EUR (prej 0,18 EUR) na km;
• za prevoz v zvezi s službenimi potovanji 0,43 EUR (prej 0,37 EUR) na km.

Povračilo stroškov mora biti tudi po vsebini povračilo za stroške, povezane z delom, da bo davčno ugodneje obravnavano.  

Če je v kolektivni pogodbi, internem aktu ali pogodbi o zaposlitvi določeno, da je višina povračila stroškov vezana na najvišji neobdavčeni znesek, je delodajalec zaposlenim dolžan povišati povračilo stroškov. V nasprotnem primeru povišanje povračila stroškov zaradi davčnopravnih sprememb ni samodejno, ampak ga je treba ustrezno formalno urediti.

3. IZPLAČILO POSLOVNE USPEŠNOSTI OZIROMA BOŽIČNICE

Delodajalec lahko zaposlenim izplača del plače za poslovno uspešnost oziroma božičnico, ki se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino (obračunajo in plačajo pa se prispevki za socialno varnost), do višine (1.) 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ali (2.) 100 % povprečne mesečne plače delavca, kar je za delavca ugodneje.

Za davčno ugodno obravnavo mora biti pravica do božičnice ustrezno formalno urejena: določena mora biti v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Ne zadostuje, da je pravica do božičnice dogovorjena zgolj v pogodbi o zaposlitvi.

Božičnica se lahko izplača tudi v naravi (npr. z boni) ter večkrat v letu. Torej tisti delodajalci, ki zgodovinsko izplačujejo božičnico v začetku leta, lahko odslej v okviru pomoči zaposlenim tudi konec leta 2022 izplačajo drugi del. Izplačilo drugega dela božičnice je treba ustrezno formalno urediti. Neobdavčen je seštevek vseh izplačil (v denarju ali v naravi) do višine zgornjih zneskov.

Ker je izplačilo božičnice davčno ugodno obravnavano že od leta 2017, ima večina delodajalcev njeno izplačilo že ustrezno formalno urejeno. Vprašanje je, ali se lahko že določen znesek božičnice poviša zaradi želje po pomoči zaposlenim. Menimo, da je odgovor pritrdilen, višje izplačilo pa je treba ustrezno formalno urediti.

4. IZPLAČILO REGRESA

Zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, je upravičen tudi do neobdavčenega (oproščen je tudi prispevkov za socialno varnost) regresa v višini vsaj minimalne plače, ob čemer so davčno ugodneje obravnavani zneski do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Rok za izplačilo regresa je do 1. julija v tekočem letu. Če je bil regres za leto 2022 že izplačan, ga letos ni več mogoče izplačati. 

Vendar se plačilo regresa lahko izplačuje večkrat do 1. julija v tekočem letu. Če bi torej delodajalec želel prek izplačila regresa zaposlenim pomagati premostiti trenutno draginjo, lahko del regresa ali celo celoten regres za leto 2023 zaposlenim izplača že v januarju 2023. Pri tem predlagamo ustrezno formalno ureditev izplačevanja regresa še pred prvim izplačilom za izkazovanje, da je bil izplačan dejansko regres in ne morda kakšno drugo plačilo zaposlenim.

5. DODATNA PLAČILA OZIROMA DARILA

Delodajalec lahko otroke zaposlenih (do 15. leta) obdari v decembru. Darilo v vrednosti do 42 EUR se ne všteva v davčno osnovo.

Prav tako se v davčno osnovo ne vštevajo darila zaposlenim, če skupna vrednost teh daril v mesecu ne presega vrednosti 15 EUR in če ne gre za redna ali pogosta darila zaposlenim.

Sklep

Z navedenimi ukrepi lahko delodajalci (davčno učinkovito) pomagajo zaposlenim pri premagovanju posledic ekonomske draginje. S tem povečajo razpoložljiv dohodek zaposlenega in mu zagotovijo določeno stopnjo varnosti v času nestabilnih tržnih razmer.

Pri izplačilih morajo biti pozorni, da so po vsebini ustrezna in tudi da so formalno ustrezno urejena. Za konec naj opozorim, da je treba biti seveda pozoren, da se pri izplačilih med zaposlenimi ne razlikuje na podlagi osebnih okoliščin, saj bi to lahko pomenilo prepovedano diskriminacijo na delovnem mestu.

 
¹ Več na strani https://www.nasasuperhrana.si/primerjava-cen/ (obiskano 17. 10. 2022).

² Novi objavljeni minimalni življenjski stroški znašajo 669,83 evra kar je 9,2 % več od tistih, ki so bili upoštevani v letu 2017.

Avtorica: Iris Pensa, odvetnica, Jadek & Pensa.