ZDR-1 opušča obveznost predhodnega pisnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlog je v že večkrat zavzetem stališču sodne prakse, da vnaprejšnje obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti bistven pogoj za zakonitost odpovedi.

Delodajalec je po ZDR moral o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti delavca pisno¹ in ga osebno vročiti vsakemu delavcu. A obvestilo delavcu ni bil pomemben akt v postopku odpovedi in tudi ZDR ni določal posebnega roka, v kolikšnem času pred odpovedjo je moral biti delavec obveščen.² V povezavi s tem pa je sodišče odločilo, da le dan razlike med obvestilom o nameravani odpovedi in med odpovedjo ni nezakonit, saj ZDR ne določa roka za predhodno obvestilo o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga.³ Sodna praksa je zavzela stališče, da morebitna opustitev obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bila poznejša odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.⁴

Takemu stališču sodne prakse je sledila tudi nova ureditev ZDR-1, saj opušča obveznost predhodnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.⁵ Namen spremembe je tudi poenostavitev postopka odpovedi, saj se je v praksi izkazalo, da se prevelika pozornost pri odpovedi daje postopku namesto razlogom, zaradi katerih delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.⁶

POMEMBNO: V veljavi so nekatere kolektivne pogodbe, ki lahko še vedno določajo, da mora delodajalec o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvestiti delavca.

Tudi kadar kolektivna pogodba delodajalcu nalaga predhodno obvestilo o nameravani odpovedi, pa njegova odsotnost sama po sebi še ne pomeni tudi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dolžnost predhodnega obveščanja delavca se povezuje predvsem z vlogo sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika v postopku pred odpovedjo.⁷

Pri tem se postavi vprašanje, kako delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zahtevo delavca obvesti sindikat,⁸ če delavec ni obveščen o nameravani odpovedi. V tem primeru lahko delodajalec na delavčevo zahtevo sindikat obvesti le o že podani odpovedi.⁹

V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni več predvideno, kot na primer v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali pa iz razloga nesposobnosti, da mora delodajalec delavca pred redno odpovedjo pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma razlogom nesposobnosti¹⁰ (kar hkrati pomeni tudi seznanitev s tem, da mu delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi). Navedeno ne pomeni, da mora delodajalec tako še vedno pisno obvestiti delavca o tem, da mu namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na to, da je bilo že do zdaj stališče sodne prakse, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec predhodno ni podal delavcu nameravane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to pomeni, da tudi v primeru, če delodajalec predhodno pisno ne obvesti delavca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o tem, da delavec lahko zahteva, da se o nameravani odpovedi pisno obvesti sindikat, katerega član je delavec, to samo po sebi nima za posledico nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.^{11, 12}

POMEMBNO: Delodajalec pa mora pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti k dokumentaciji, na podlagi katere Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi, priložiti tudi izjavo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz navedenega izhaja, da mora delodajalec pri tem odpovednem razlogu delavcu še vedno vročiti¹³ pisno namero o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.¹⁴

Obveznost seznanjanja delavca z nameravano odpovedjo tudi ni zakonsko potrebna pri odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.¹⁵

NASVET: Delodajalcem kljub temu predlagamo, da v prihodnje delavcem pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izdajo obvestilo o nameravani odpovedi. Razlogi za to niso pravni, temveč povsem praktični, saj vključevanje delavskih predstavnikov pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi že v začetni fazi in tudi nadaljnja odprta komunikacija z njimi lahko pripomoreta, da se delavec z odpovedjo lažje sprijazni in da zoper njo ne vloži pravnega sredstva.¹⁶

Več o vseh vrstah odpovedih pogodbe o zaposlitvi si lahko preberete v novem priročniku avtorjev Mihe Šercerja in mag. Nine Scortegagna Kavčnik »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«.

Vir: Miha Šercer in mag. Nina Scortegagna Kavčnik

¹ Četrti odstavek 83. člena ZDR.

² Korpič Horvat, E.: Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, Revija RDP, št. 3/2009, str. 48.

³ Odl. VIII Ips 191/2007 z dne 8. aprila 2008.

⁴ Krašovec, D.: Veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih s sodno prakso, 2008, str. 289.

⁵ Podrobnejša predstavitev ključnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, str. 2.

⁶ Krašovec, D.: Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela, 2013, str. 382.

⁷ Odl. VIII Ips 71/2016 z dne 17. maja 2016.

⁸ Prvi odstavek 86. člena ZDR-1.

⁹ Šenčur Peček, D.: Spremembe in novosti, ki jih prinaša ZDR-1, Podjetje in delo, št. 3–4/2013, str. 414.

¹⁰ Drugi odstavek 85. člena ZDR-1.

¹¹ V zvezi s tem glej odl. VIII Ips 41/2011 z dne 21. maja 2012.

¹² Erjavec, K.: Ali je ZDR-1 res fleksibilnejši v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, Odvetnik, št. 61/2013, str. 24.

¹³ Kot obvezna priloga vloge za komisijo je tudi dokazilo o podpisanem obvestilu zavarovanca, da je seznanjen z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (4. člen Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi).

¹⁴ 4. člen Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

¹⁵ Več o tem si lahko preberete v poglavju o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

¹⁶ Šercer, M.: Je novi zakon o delovnih razmerjih res prinesel večjo fleksibilnost, Podjetje in delo, št. 8/2013, str. 1336.