Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)¹ je ravno letos dopolnil 20 let. V času svoje veljave je bil deležen številnih sprememb, nekatere so korenitejše posegle v materijo zakona, nekatere pa so ga le v manjši meri spremenile ali dopolnile. Zadnja novela ZIZ-L² je že 12. sprememba po vrsti. In s tem imamo v mislih le spremembe zakona z novelami. Temu moramo dodati še številne spremembe, ki so bile posledica sprejetja odločb Ustavnega sodišča. Sledenje zakonskim spremembam je pogosto mukotrpno, vendar obvezno za vsakogar, ki se tako ali drugače ukvarja s pravom.

Vsako privajanje na nove zakonodajne aktivnosti je vidno lažje, če oseba, ki velja za strokovnjaka na izbranem področju in ima izkušnje iz prakse, pripravi smernice ter pojasnila o zakonskih novostih. Prav z uvodnimi pojasnili novele ZIZ-L je avtorica približala spremembe in dopolnitve ZIZ vsem, ki so na kakršenkoli način neločljivo povezani z materijo izvršilnega prava. Knjiga³ sistematično in celovito ponazarja vse dosedanje spremembe ZIZ, začenši z uvodnimi mislimi, s katerimi je avtorica bralcu predstavila naravo novele in glavne pomanjkljivosti ZIZ , ki bi jih zakonodajalec moral nasloviti. Lahko se je strinjati z avtorico o prepoznanih pomanjkljivostih, saj bi bile dobrodošle spremembe tako določb ZIZ, ki urejajo verodostojno listino, kot tistih, ki se nanašajo na izvršilni del zakona. Pomanjkljivost ureditve verodostojne listine se navezuje na ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in posledično pogostost odstopa na pravdo. Avtorica ponuja zanimive predloge, ki naslovijo tovrstno pomanjkljivost.

Kritična analiza izvršilnega postopka v izvršilnem delu zakona primerno zadeva neučinkovitost, zastarelost, dolgotrajnost izvršilnega postopka ter pomanjkanje ureditve in uskladitve izvršilnih sredstev s temeljno zakonodajo področja, ki se ga posamezno sredstvo dotika. Poudarjena je tudi neustreznost ureditve druge faze izvršilnega postopka, tj. oprave izvršbe. Razmišljanje avtorice je pospremljeno s predstavitvijo rešitev, ki bi v določeni meri spremenile trenutno uveljavljeni sistem izvršilnega
postopka.

Nadalje avtorica popelje bralce prek vseh novel ZIZ , ustavnih odločb, ki so vplivale na ZIZ , vse do aktualne novele ZIZ-L, ki je začela veljati 25. marca 2018. Na tem mestu se začne posamezna obravnava sprememb ZIZ . Med korenitejše novosti, uveljavljene z ZIZ-L, uvrščamo spremembe in dopolnitve na področju učinkovitega izvajanja uredb ter drugih pravnih aktov Evropske unije, ki se v Sloveniji uporabljajo neposredno, novo poglavje o izvajanju Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, uvedbo spletnih dražb prodaje premičnin in nepremičnin, izboljšanje instituta seznama dolžnikovega premoženja ter prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.⁴

Z uvodnimi pojasnili želi avtorica orisati glavne novosti novele ZIZ-L. Tako so v knjigi prikazane spremembe in dopolnitve zakonskih določb, nanašajočih se na tuje sodne odločbe, tuje poravnave ter tuje javne listine. Novela razlikuje med tujimi sodnimi odločbami, tujimi poravnavami in tujimi javnimi listinami, pri katerih je treba izvesti postopek priznanja ter izvršitve oziroma eksekvaturo, in med postopki, pri katerih postopka priznanja in izvršitve ni treba izvesti. Opaznejša sprememba je tudi uvedba spletnih dražb premičnin in nepremičnin. Vendar, da bo ta novost sploh zaživela, bodo potrebna še podrobnejša pravila, ki jih bo izdal minister za pravosodje.

Spremembe je bila deležna tudi ureditev varstva dolžnika pri izvršbi na premičnine in nepremičnine. V tem kontekstu velja izpostavi tudi povezavo z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji,⁵ v kateri je bilo ugotovljeno nepravilno postopanje slovenskega sodišča, ki je zaradi dolga v višini 124 evrov prodalo dolžnikov dom. Knjiga izpostavlja še novosti, ki zagotavljajo pospešen in hitrejši izvršilni postopek, predvsem pride do izraza nova ureditev, da lahko prvostopenjsko sodišče po vloženi pritožbi samo popravi svojo odločitev, če meni, da je utemeljena. Z novelo je izboljšan institut dolžnikovega premoženja, ki zdaj vključuje informativni seznam s podatki o dolžnikovem premoženju, do katerih dostopa sodišče prek elektronskih evidenc. Novim spremembam predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - verodostojne listine avtorica argumentirano doda še rešitve, ki bi izboljšale trenutno ureditev. Predhodno omenjene spremembe in dopolnitve ZIZ predstavljajo zgolj delček vsebine, ki jo poleg preostalih številnih novosti ZIZ avtorica predstavi v knjigi. Predstavljenim komentarjem določb ZIZ-L sledi še poglavje, v katerem jih koncizno pospremi med določbe ZIZ .

V zaključku velja izpostaviti, da je knjiga, ki v celoti vsebuje vse dosedanje spremembe in dopolnitve ZIZ , več kot dobrodošla. Dodatno vrednost predstavljajo poglavja, v katerih avtorica naslovi perečo problematiko, ki kliče po izboljšanju izvršilne zakonodaje. Uvodna pojasnila niso torej zgolj predstavitev novosti, ki jih je prinesla novela ZIZ-L, ampak tudi vsebujejo ideje, rešitve, ki bi z zakonodajnimi spremembami naredile potreben korak k še boljši ureditvi izvršilnega postopka. In konec koncev je boljša zakonodaja v interesu vseh deležnikov izvršilnega postopka.

¹ Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.
² Ur. l. RS, št. 11/18.
³ Volk, D.: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Uradni list RS, Ljubljana 2018.
⁴ Volk, D., nav. delo, str. 27.
⁵ Sodba ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, z dne 25. aprila 2017.

Vir: Vesna Rijavec, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Pravna praksa, št. 1-2, 2019, str. 44-45.